ABED AZRIÉ

Omar Khayyam

(Sony, 1998)

Sila nenavadna plošča, ki jo je podpisal meni povsem neznan arabski glasbenik Abed Azrié. (Domnevam, da je Alžirec ali Maročan, ker je pač plošča izšla pri francoski podružnici Sonyja, žal pa so tam tudi na spletu po stari navadi povsem "francoski".) Pozornost mi je vzbudila zaradi naslova, kajti Omar Hajam je sloviti perzijski matematik, astronom in filozof, rojen okoli leta 1045, ki pa je danes znan predvsem kot avtor sijajne zbirke okoli šeststo štirivrstičnih kitic z naslovom Rubajati. Gre za refleksivno liriko, naperjeno zoper verske dogme, ki pogosto slavi čutne užitke, zlasti pa vino in njegovo (čezmerno) uživanje.

Naslov plošče sploh ni zavajajoč: na njej je res uglasbenih osem Hajamovih pesmi, ki celo v pomensko točnem prevodu ne izgubijo lepote, Azrié pa jih interpretira z značilnim baritonom in ob razkošni glasbeni spremljavi, stkani iz zvokov samih akustičnih instrumentov. Poleg vzhodnjaških tolkal, ki skrbijo za značilne ritme, slišimo še celo godalno sekcijo, nej in kanun, pa tudi saksofon ter klavir in harmoniko, ki daje glasbi včasih morda malo preveč francoski (šansonski) pridih. Toda ta ezoterična plošča kljub vsemu pušča zelo ugoden vtis, toliko bolj zaradi izjemne sklepne skladbe Ali, katere besedilo je delo Alija Ibn Abi Taleba, enega najsvetejših mož islama, sicer pa četrtega kalifa in bratranca preroka Mohameda, ki je močno vplival na mistična gibanja sufijev. Ne vem sicer, kaj o tem mislijo pravoverni muslimani, toda glasbena spremljava odlično nadgrajuje mističnost besedila.

Jure Potokar