ROBERT CLUTTER

Aperiodic

Tank

(MU, 1997, 1998)

CYANOSIS

Stave

(Samozaložba, 1998)

V času pred Zgodovinami so obstajale Mitologije. Del mitologij je tudi "izgubljeni" kontinent Mu, ki naj bi se razprostiral nekje sredi Pacifika; skupaj z Atlantido nam simbolizira visoko razvito civilizacijo, ki pa ni preživela. Opozorilo? V postideološkem, postmodernem svetu se z izgubljenimi (zapravljenimi?) civilizacijami identificirajo premnogi, ki odgovorov za svoje "božjemu slično" obličje ne najdejo v Darwinovi teoriji evolucije, navdiha za duhovni razvoj pa tudi ne v tej tehnološki civilizaciji. In v zvezi s slednjim se v istem košu vse prehitro znajde marsikdo, ki mu ne gre prilepiti slabšalnega predznaka. MU Records je majhna založba, ki druži nekaj prijateljev, ki skušajo daleč na severozahodnem koncu ZDA, na obali Tihega oceana, v okolici oregonskega mesta Portland, ustvariti kreativno okolje. In ali je kaj čudno, da je torišče lokalni radio? David Blanchard, Roger Hayes in Robert Clutter, vsak zase je neodvisen, celovit umetnik, se po potrebi skupaj predstavijo kot North Coast Noise Coalition. Trije gradniki so projekti Cyanosis (Roger Hayes), After Taste/After Thought (David Blanchard) ter Atrophy in The Drones (oboje Robert Clutter). Estetika njihovega pristopa k glasbi je neločljivi del njihovega siceršnjega življenjskega modusa in bi torej lahko govorili o kateri koli drugi dejavnosti. Da so "razsvetljenje" začeli doživljati v ranih osemdesetih ob tako imenovani punk prenovi, nas ne preseneti, saj je ta (jalovi?) upor ponudil možne odgovore na kopico vprašanj - estetskih in socialnih. Čas svetovnih revolucij je mimo, "mainstream" ostanki časa so zlahka šli na police trgovin, v enciklopedije popularne glasbe, življenjska filozofija, ki je punk rodila, pa je slejkoprej ostala živa tam, kjer je nastala - v podzemlju. Tu marsikdo še vedno išče možnost "kreativnega procesa", raziskovanja "izraza" in osebnostno rast (ki je motiv?). Izdelek, ki občasno vendarle pride v javnost, je vedno konceptualna stvaritev, več kot le glasbeno-estetski produkt. Glasba, ki jo ponujata oba cedeja Roberta Clutterja, je improvizirana, izvedena in posneta pred publiko, potem pa studijsko obogatena, da ni več le dokument trenutka, ampak samostojna, času kljubujoča celota. Asociativno je dovolj značilna, da nas vrne na začetek besedila - k simboliki "zapravljene celine Mu". Vendar, prav nič ni v tej glasbi apokaliptičnega! Nasprotno: obilo lirike, harmonije, duhovnosti, vendar na neki povsem drugi ravni pomenov teh besed. Saj bi drugače še mislili, da govorim o new ageu!

Borut Savski