Letnik: 1999 | Številka: 2 | Avtor/ica: Jane Weber

ELIZABETH COTTEN

Live!

(Arhoolie/Statera, 1998)

TONY TRISCHKA

The Early Years

(Rounder/Statera, 1998)

Ko sem se pred leti odločil raziskati glasbene korenine Boba Dylana - njegova glasba me je tako prevzela, da sem hotel slišati, kje vse je našel navdih za te lepe skladbe -, sem po čudnih in zelo naključnih poteh prišel do številnih zanimivih glasbenikov. Ko sem prvič slišal Mancea Lipscomba, sem bil prepričan, da je njegovo glasbo moral dobro poznati tudi Dylan. Ko sem kakih deset let pozneje obiskal Manceove sorodnike v teksaški Navasoti, mi je vodnik Glen Alyn povedal, da sta tam pred leti kot redka izmed belcev hodila tudi Bob Dylan in Chris Strachwitz. Dylan si je blago rečeno sposodil nekaj Lipscombovih kitarskih ukan in nekaj njegovih pesmi uporabil kot podlago za svoje mojstrovine, Strachwitz pa je Lipscomba snemal vse do njegove smrti in tako poskrbel, da Lipscombova umetnost igranja na akustično kitaro ni utonila v pozabo.

No, Dylan je brez dvoma eden izmed najbolj prebrisanih in glasbeno načitanih sodobnih trubadurjev, med njegove glasbene junake pa sodi tudi Elizabeth Cotten. Rodila se je leta 1892 v Severni Karolini. Ljubitelji ameriške glasbe so jo uvrščali med izvajalce bluesa, čeprav vam bo že ob bežnem poslušanju jasno, da je bila bolj zvesta eklekticizmu glasbene kulture Južnih Apalačev. Njen glasbeni izraz in občutja imajo veliko skupnega z glasbo Johna Hurta, Johna Jacksona in mogoče celo Josepha Spencea, njen slog igranja na kitaro in bendžo pa je bil neverjetno samosvoj in je poleg Dylana, Jerryja Garcieje in Davida Grismana prevzel tudi druge glasbenike. Skladbe Elizabeth Cotten boste tako našli na ploščah tako različnih glasbenikov in skupin, kot so Pete Seeger, Grateful Dead, New Lost City Ramblers, Taj Mahal in Fred Neil. Plošča Live! prinaša koncertne posnetke iz poznega obdobja Elizabeth Cotten in je bila ob prvem izidu leta 1983 tako odmevna, da je dobila celo grammyja (Arhoolie Records, 10341 San Pablo Avenue, El Cerrito, CA 94530, USA). Med glasbeniki, ki so v zadnjih dveh ali treh desetletjih pripomogli k oživljanju glasbene tradicije Elizabeth Cotten, Mancea Lipscomba in podobnih mojstrov, je brez dvoma tudi bendžoist Tony Trischka in treba je priznati, da so številni ljubitelji dobre glasbe dolgo čakali na izid albuma z zgovornim naslovom The Early Years, saj prinaša več težko dosegljivih posnetkov. In v čem je čar glasbe tega nadarjenega bendžoista? Tony Trischka se je za bendžo navdušil ob poslušanju vplivne in priljubljene skupine The Kingston trio, prve junake igranja na to nekoč tudi v jazzu navzoče glasbilo pa je kmalu našel na ploščah klasičnega bluegrassa. Povsem so ga prevzeli Earl Scruggs, Bill Keith in Lamar Grier. Vendar je glasbena vizija Tonyja Trischke širša in ni omejena v okvire razmeroma zaprtega bluegrassa. Glasbeni kritiki so imeli zato že v prvi polovici sedemdesetih let veliko težav pri opisovanju te glasbe, a so si bili vsaj pri ocenjevanju edini, da gre za izjemno nadarjenega glasbenika.

Če bi radi imeli v svojem arhivu najboljše posnetke Elizabeth Cotten, boste morali poiskati še nekatere druge izdaje - posebej zanimiva je njena plošča za založbo Folkways -, o nadarjenosti in širini glasbene vizije Tonyja Trischke pa boste s ploščo The Early Years lahko prepričali tudi najbolj zadrte ljubitelje dobre glasbe, če le nimajo predsodkov do bendža. Mogoče jim lahko pokažete zbledelo fotografijo kake stare jazzovske zasedbe iz New Orleansa - gotovo bo med glasbeniki tudi bendžoist. Tony Trischka je glasbenik velikega kova. Prepričljiv je tako v countryjevsko kot v jazzovsko obarvanih skladbah.

Jane Weber