Letnik: 1999 | Številka: 2 | Avtor/ica: Zoran Pistotnik

DUMA LEVANTINA

Pesmi španskih Židov

(Dallas, 1998)

RUTH YAAKOV ENSEMBLE

Shaatnez/Sephardic Songs Of The Balkans

(Piranha/Svet glasbe, 1998)

Redke so priložnosti, kakršna se nam ponuja tokrat; priložnost, ko hkrati izideta tematsko se dopolnjujoča albuma, ki sta nastala v povsem različnih okoljih, produkcijsko neodvisno drug od drugega, in ju lahko predstavimo hkrati. Ne spomnim pa se, da bi se že kdaj zgodilo, da bi se imel priložnost ukvarjati z nosilcema zvoka, katerih eden bi izšel pri mednarodno izjemno cenjeni založbi, drugi pa kar v naših logih; in bistveno - že na prvi pogled in ob prvem poslušanju se po vsebinski in oblikovni kvaliteti med seboj prav nič ne razlikujeta.

Kaže, da je glasbeno izročilo sefardskih Židov z mešanjem elementov različnega kulturnega izvora in dodajanjem različnih etničnih vplivov eden od prototipov sodobnega pojava "svetovne godbe". Po prisilnem odhodu z Iberskega polotoka v 15. stoletju so sefardi vzeli s seboj na pot ne le jezik mačehovske domovine, ampak tudi pesmi. Kot posledica sovplivanja dinamike njihove kulturne introvertiranosti, vendar ne neobčutljivosti za zunanje dogajanje, so v diaspori sicer ohranili srednjeveški iberski značaj godbe, a ga vztrajno cepili z najrazličnejšimi elementi balkanskih in širše sredozemskih vplivov. Rezultat je arhaično zveneča, a sočna in tudi z vidika razumevanja sodobnih etnogodb bogata zmes godb, igranih skozi stoletja v geografskem bazenu, ki zaobjema celotno evroafriško in maloazijsko Sredozemlje. Vir tradicionalnih pesmi so različne zbirke, ki so nastajale stoletja, iz njih črpata obe skupini, pravzaprav predvsem pevki. Ruth Yaakov Ensemble je mednarodna zasedba, ki jo sestavljajo izraelska pevka, albanski violinist, urugvajsko-armenski brenkač in turški tolkalec; deluje predvsem v Srednji Evropi, album Shaatnez (ki je, mimogrede, starohebrejski izraz za grešno mešanico različnega!) pa je posnela na Dunaju ter izdala v Berlinu. Seveda je vseh 20 priredb tradicionalnih pesmi odpetih v jeziku sefardskih Židov ladino, ki je spet mešanica srednjeveške španščine s hebrejščino in balkanskimi jeziki. No, tudi njihov repertoar na tem albumu sestavlja preplet stilov in tradicij, religioznih, prazničnih in ljubezenskih pesmi, katerih izvor je v rembetiku ter turških in bolgarskih ljudskih pesmih.

Duma Levantina pa je plod domačih ustvarjalnih naporov, projekt pevke in preučevalke tovrstne glasbene dediščine Klarise M. Jovanović, s katerim je odlično nadgradila siceršnje zanimanje skupine Sedmina za slovensko in druga ljudska izročila. Pesmi španskih Židov je album, ki ga sestavlja 12 žlahtnih priredb tradicionalnih pesmi; v tej doslednosti izbire, v pristopu in izvedbenih kvalitetah se postavlja povsem enakopravno ob bok prej omenjeni mednarodni ponudbi. K temu je zagotovo pripomogla tudi s kvalitetnimi instrumentalisti okrepljena petčlanska zasedba, ki subtilni vokalni predstavitvi teh starih pesmi doda prepričljivo instrumentalno zaslombo. V zadnje mesece kar bogati beri z ljudskimi določili označenih domačih diskografskih izdelkov je album Dume Levantine poseben in dragocen prispevek.

Zoran Pistotnik