MAX REGER

Klavier und Orgel

(Wergo, 1998)

Lani se je glasbeni svet spominjal skladatelja Maxa Regerja ob 125-letnici rojstva. Že za njegovega kratkega življenja (umrl je 43-leten na koncertnem potovanju v Leipzig) so temni oblaki evropskega militarizma nakazovali bodoči spopad, temeljito je napredovala industrializacija, predvsem v Nemčiji, množična beda proletariata je bila očitna. Sredi tega vrveža je deloval Max Reger, globoko versko vzgojen, telesno krepak, a notranje izredno občutljiv in krhek. Čeprav mu danes nihče ne oporeka mesta med nesmrtnimi skladatelji, je večina njegovih skladb še vedno enako težko prebavljiva kot ob nastanku. Regerjeva narava je bila silno napeta in nemirna, to izžarevajo tudi njegove stvaritve. Tako je pisal močno nabite (orgelske) skladbe velikih dimenzij in horizontov, spet pa je bil mojstrsko izšolan glasbeni rokodelec, za katerega je izpričano, da je veliko dvojno fugo svojih na Hillerjevo temo napisal v enem samem popoldnevu. Četudi je skoraj mrzlično in neprestano koncertiral in ustvarjal v Nemčiji in tudi v tujini, je danes znan predvsem kot skladatelj orgelske glasbe. Organisti že od nekdaj radi igrajo njegove skladbe. V njih je virtuozno klavirsko tehniko prenesel na orgle, tako da so njegova orgelska dela še vedno velik izziv in preskusni kamen.

Kot primer posrečenega poklona velikemu iskalcu in skladatelju predstavljam zgoščenko s podnaslovom Ob 125-letnici rojstva Maxa Regerja, ki je konec lanskega leta izšla pri nemški založbi Wergo. Izdaja vsebuje Variacije na Mozartovo temo za dva klavirja op. 132a, Fantazijo in Fugo B-A-C-H za orgle op. 46 ter Fantazijo in Fugo na koral Hallelujah! Gott zu loben bleibt meine Seelenfreud'. Izvajalca sta nemški organist velikega slovesa Wolfgang Ruebsam in njegov kolega Andreas Rothkopf. Četudi se ni lahko približati Regerjevemu glasbenemu idealu, ki se imenuje "predana igra", sta delo zelo zadovoljivo opravila.

Andrej Feinig