RHAPSODY

Symphony Of Enchanted Lands

(Limb Music Products/Panika, 1998)

Italijanski kvintet Rhapsody je še eden izmed bendov, ki so na metalsko prizorišče prikorakali kot povsem izoblikovan bend. Leta 1997 so se predstavili s prvencem Legendary Tales, zdaj je pred nami njihov drugi album Symphony Of Enchanted Lands, ki je odlična mešanica pompoznega simfonično-operetnega, epskega in speed metala. Očitno je, da sta voditelja benda Luca Turilli (kitara) in Alex Staropoli (klaviature) dovolj podkovana v poznavanju baročne glasbe. Še posebej je čutiti vpliv A. Vivaldija in J. S. Bacha, pa tudi starejših, renesančnih skladateljev in ščepec trubadurske muzike. Nekoliko cinično bi lahko zapisal, da gre pri vsem skupaj za instant barok v metalski preobleki. Pa četudi: fantje vso stvar obvladajo do te mere, da se lahko mirno postavijo ob bok vodilnim speed metalskim in simfo bendom. Če so bili Therion še pred kratkim eni izmed redkih, ki so za projekte angažirali orkester in zbor, pri tem pa ni šlo zgolj za zvočno kuliso, se je v zadnjih letih marsikaj spremenilo. Takšna sodelovanja so postala navada, ki se je ne sramujejo niti najbolj zakrknjeni metalurgi, kaj šele tisti, ki jim ščepec fanatičnih oboževalcev (in oboževalk) ni dovolj velik izziv in potrebujejo večji avditorij.

Rhapsody poslušalca verjetno najbolj navdušijo s prepletanjem divjega metalskega hrumenja, ki ga violine v maniri Vivaldija in orgle v maniri Bacha še stopnjujejo, epskih delov, pri katerih odločilno vlogo odpojejo zbori, podprti s trobentami vseh vrst, ter lirike, v kateri prevladujejo akustična kitara, mandolina in balalajka.

Glede na to, da se zgodba odvija v deželi vitezov in zmajev, sploh ne bi presenetilo, ko bi se Rhapsody z muziko že v kratkem pojavili kot avtorji glasbe v kakšnem hollywoodskem fantastičnem filmu. No ja, do takrat moramo biti zadovoljni s prvencem in novim albumom Symphony Of Enchanted Lands. Večini bo povsem zadostovalo. Zelo priporočljivo poslušanje.

S. P. Sorrow