GILLIAN WELCH

Hell Among The Yearlings

(Almo Sounds, 1998)

CHUCK PROPHET

Brother Aldo

(Cooking Vinyl, 1998)

Tidve plošči sodita med klasična dela kozmične ameriške glasbe devetdesetih let in sta posredno veliko bolj povezani, kot se zdi ob prvem poslušanju. Chuck Prophet je solistični prvenec Brother Aldo sicer posnel že ob koncu osemdesetih in bil tedaj manjše pozornosti deležen tudi v slovenskih občilih, zdaj pa je ta zanimivi album, v marsičem pomemben za današnji country rock, vnovič izdala angleška založba Cooking Vinyl. Gillian Welch mogoče za Chucka Propheta ni niti slišala, a je že nekaj let eden največjih upov nove ameriške glasbe. Ima dovolj dobre pesmi - eno njenih skladb je posnela celo Emmylou Harris - in ravno prav poseben glas, s katerim bo mogoče pritegnila pozornost mlajšega občinstva, ki se je morebiti že naveličalo dokaj predvidljivih novejših plošč skupine Cowboy Junkies ali pa se ne more povsem poistovetiti z izvajalci alternativnega countryja, saj ti v glasbo vnašajo druga estetska merila.

Plošča Hell Among The Yearlings pevke Gillian Welch, izdana pri založbi Almo Sounds (www.almosounds.com), prinaša nekaj težkih tem o najtemnejših medsebojnih odnosih, pa tudi nekaj skoraj gospelovsko obarvanih pesmi o odrešitvi in je dostojno nadaljevanje prvenca Revival, plošče, ki je bila leta 1996 celo nominirana za grammyja v kategoriji najboljše plošče sodobnega folka. Producent T Bone Burnett, znan po produkciji nekaterih ključnih albumov osemdesetih in devetdesetih let, ni imel težkega dela. Gillian Welch in njen sopotnik kitarist David Rawlings igrata tako preprosto glasbo, da bi jo lahko povsem spodobno posnela celo v dnevni sobi. Večino skladb razen pesmi Whiskey Girl, v kateri se jima na orglah pridruži T Bone Burnett, sta podobno kot na prvencu zaigrala kar sama. Na plošči naj bi igral tudi basist Roy Huskey Jr., a je žal umrl kmalu po izidu albuma Revival, pri katerega snemanju je sodeloval. Gillian in David sta na Burnettovo priporočilo nekaj pesmi resnično posnela kar doma in skladba Honey Now je na plošči našla mesto v nespremenjeni in neolepšani doma narejeni različici, sprva namenjeni producentu kot poskusni posnetek. Plošča se od prvenca razlikuje po tem, da je Gillian začela pisati pesmi na bendžu, to pomeni, da je začela iskati melodije, ne pa preproste akordične spremljave, tako kot se po navadi izcimi ob pisanju začetnika ob pomoči kitare. Chuck Prophet je znan predvsem po delu s skupino Green On Red. Ko so se okusi članov te pomembne zasedbe začeli razhajati, je stopil na svojo pot in začel izdajati solistične plošče. Spomnimo se ga kot kitarista iz skupine Green On Red, tam je kot eden zvestejših učencev Keitha Richardsa znal s kitaro polepšati pesmi Dana Stuarta, njegove solistične plošče pa ponujajo veliko več in ga kažejo v dosti popolnejši in resničnejši luči. Chuck Prophet se je na albumu Brother Aldo razgalil do obisti. Zdi se, kot bi vsemu svetu hotel povedati, da je rad ob skupini The Rolling Stones poslušal tudi Louja Reeda, da podzavestno včasih ukrade kako skladbo - Rage And Storm namreč prav nesramno spominja na skladbo Helpless Neila Younga - in da ljubi country, in to country v pravem pomenu besede, saj je na ploščo uvrstil skladbo Queen Bee znamenitega kavboja Jacka Clementa in večino pesmi odpel v pravem countryjevskem duetu s pevko Stephanie Finch.

Gillian Welch je izjemno nadarjena glasbenica in prav rad bi slišal, kako njene pesmi zvenijo, ko jih poje ob spremljavi večje, recimo, bluegrassovske zasedbe. Po drugi strani je album Brother Aldo Chucka Propheta leta 1990 vizionarsko napovedal, kaj se bo dogajalo v ameriški glasbi devetdesetih let, in treba je priznati, da je bil Prophet s to ploščo še kako jasnoviden, saj je danes na glasbenem prizorišču veliko glasbenikov z Gillian Welch na čelu, ki igrajo podobno glasbo in prisegajo na ista bolj ali manj tradicionalna merila in estetiko (Cooking Vinyl, P.O. Box 1845, London W3 0ZA, U.K.).

Jane Weber