ZITA SWOON

I Paint Pictures On A Wedding Dress

(Warner Benelux, 1998)

FLOWERS FOR BREAKFAST

Homebound

(PolyGram/Multimedia, 1998)

Nisem prepričan, če lahko govorimo o sklenjeni sceni, a v glavnih značilnostih se Zita Swoon (preimenovani Moondog Jr) in Flowers For Breakfast navezujejo na druge, že uveljavljene belgijske skupine. Predvsem primerjavam z dEUS se preprosto ne moremo(jo) izogniti. Stef Carlens po drugem albumu dEUS ni želel več deliti avtorstva s Tomom Barmanom in je odšel na svoje. Poje s podobnim angleškim naglasom, ima podobno barvo glasu z rahlo cvilečimi poudarki, grlenimi izpadi, stalnimi spremembami intonacij, a še vedno ostaja v okviru pesmi. Sega daleč nazaj, med frike, ki se prav tako niso sprijaznili s pravili lepega petja. "Slišimo" uglajenega Captaina Beefhearta, poetsko razpoloženega Toma Waitsa, celo res zgodnjega Springsteena. Vendar bi bilo to premalo; Zita Swoon se previdno spogledujejo s sodobnostjo, vpletajo semple in cenene elektronske efekte, ki ne prevladajo, temveč le bogatijo že tako bogato zvočno podobo plošč.

Tom Pintens, ki sodeluje z mnogimi belgijskimi skupinami, je pod streho le spravil svoj bend, Flowers For Breakfast. In glej čudo, njegov glas je neverjetno podoben Barmanovemu in tudi Carlensovemu. Le glasba je bolj neposredna, prečiščena, bolj zračna. Pomagajo še ženski glas mlade Tine in dvojica klasičnih DAAU. Raznolikosti kljub manjšemu instrumentariju ne manjka; sega od preprostih ljubezenskih izlivov, ustrezno podkrepljenih z nežnim ubiranjem strun akustične kitare, do skoraj grunge rockovskega udara.

Skratka, sploh ne slabo. V času daleč vnaprej predvidljivega in formuliranega populizma, so oboji našli zvok, razpoznaven med tisočimi, ki se trudijo doseči isto. So izkušeni glasbeniki, multiinstrumentalisti, znajdejo se v različnih glasbenih vodah, ne manjka jim niti občutka za pesem. A nekaj neopisljivega je, kar manjka do popolnega zlitja začetnih idej in končnega izdelka. Morda je to preprosto talent, tista majhna prepreka, ki je ne morejo premostiti niti dolga leta igranja.

Nekatere skupine so pač boljše od drugih. Čakam prave dEUS.

Janez Golič