ALLIANCE ETHNIK

Fat Comeback

Delabel, 1999

Francosko žlobudrava hip hop scena je v zadnjem času progresivna in žmohtna kot strela. Pobje iz Pariza in Marseilla ter njihovi jezikovni in jezični bratje iz kanadskega Quebeca ter nekdanjih francoskih kolonij v Afriki se besno zapirajo v studijske laboratorije in iz njih na svetlo brcajo take izdelke, da hiphopoljubi med poslušanjem od veselja lebdimo vsaj 12 do 15 centimetrov nad tlemi. Kreativnost frankofonov je, kot kaže, v manjši meri odvisna od dobre volje založniških šefov, tako da lahko mirne duše zapišem, da trenutno (vsaj z glasbeno-produkcijskega stališča) najbolj sveže stvari prihajajo iz druge domovine hip hopa.

Alliance Ethnik so tudi pri nas dodobra preverjeni urbani izvajalci, ki so do zdaj bolj kot na policah rapperjev dom našli pri poslušalcih, katerim sta ljubša fonck in kislinski džez. Toda Fat Comeback pomeni preusmeritev etnične alianse na fronto čistega, čvrstega hip hopa. Že res, da čarobni glas gostje Vinie Mojice na trenutke poslušalca še potegne v bolj soulovske vode, a drugi gostje, ameriške eminence Biz Markie, De La Soul, Rahzel in Common, stvari le še bolj postavijo tja, kamor so Alliance Ethnik hoteli – na polje žmohtnega, na mnogih mestih z glasbili odigranega pozitivnega hip hopa. Da pa so stvari še vedno precej odprte in da alianisti nimajo plašnic na ušesih, dokazujeta fenomenalni komad Un enfant doit vivre, ki so ga posneli z Youssoujem N'Dourjem, in gramofonska miniatura Scratch Action Heroes z didžejema Ponom in Moussom.

Hip hop v Franciji je preverjeno živ, mesta so pografitana, vse plošče izhajajo tudi na vinilih in Alliance Ethnik so posneli ploščo, ki jim jo lahko zavida marsikateri Amer. Fat Comeback je skoraj tako dobra kot Liaisons Dangereuses producenta Doca Gyneca, ki jo bom recenziral v naslednji Muski, saj trenutno še iščem presežnike zanjo.

Napo-Lee-Tano