EUGENE CHADBOURNE

Worms With Strings

Leo Records, 1999

Neobvladljivi zvočni erudit Eugene Chadbourne je spet udaril in spet zašel na področje, ki se ga mnogi sodobniki in sopotniki zvočnih in žanrskih raziskovanj v zadnjih 30 letih branijo ali se vsaj od njega oddaljujejo. Zašel? Kdo ve. Morda se je samo - strogo spoštujoč napredovanje po heglovski spirali - vrnil v svoje, v vmesnem času sicer kvalitativno predelano izhodišče. Tisto, kar ponuja na tem albumu - ki seveda sestavlja celoto in se dopolnjuje v dokumentiranju razvoja pristopov k zvočnemu gradivu in postopkov obdelave v aktualnem obdobju ustvarjanja -, je mogoče spet označiti kot radikalno zvočenje, s kakršnim je dosledno samosvojo ustvarjalno pot pravzaprav pričel. Nobenih pesmic in njihove destrukcije, nobenega spreobračanja žanrov, nobenega eksplicitnega (pripovednega) angažmaja; tudi beseda, če se že pojavi, je tokrat samo zvočni element. No, skupni imenovalec le ostaja; neobrzdana, že kar brezobzirna inventivnost ter jedek humor, ki mu omogočata zlepiti navidez nezdružljivo, čeprav tokrat najprej fragmentirano ali kar fraktalno razbito ter nato sestavljeno v nove zvočne mozaike. Eugene sicer navaja kopico sodelavcev, ki so mu po dogovoru in po naročilu ali pa tudi nevede prispevali zanj zanimive zvočne "kose", ki jih je potem z njihovo pomočjo ali pa tudi ne sestavil v (večinoma) obsežne skladbe. Ali lahko rečemo: zvočne krpanke? Vendar, album je v resnici njegovo solistično avtorsko delo. Tudi v tem se ta album razlikuje od večine iz Chadbournovega polpreteklega obdobja, ko se je držal pesemske forme ali kratke zvočne domislice; če jo tokrat še kdaj uporabi kot prepoznavno entiteto, jo trdno vpne v zvočni konglomerat z drugimi podobnimi. Po poslušanju ostaja vtis, da nam je Chadbourne ponudil naporno, včasih celo mučno, a spet radovednim ušesom vznemirljivo poslušanje. Worms with Strings je mogoče prepoznati kot nadaljevanje albuma Insect Attracter (Leo Records, 1998), a hkrati tudi kot (postopkovno) radikalizacijo (morda ne vedno domišljeno, a kdo bi lahko to od Eugena zahteval?). Ob tem ne bo odveč opozoriti na svojevrsten paradoks; medtem ko se Chadbournova ustvarjalnost (evidentno) radikalizira, njen plasma ni več odvisen (samo) od samozaložbe, saj mu ga v zadnjih letih končno omogočajo tako cenjene založbe, kot sta švicarska Intakt in angleška Leo. Sicer pa dr. Chadbourna od nekdaj priporočamo samo tistim z močnimi živci ali mazohističnimi ozadji.

Zoran Pistotnik