CHA CHA COHEN

Cha Cha Cohen

Chemikal Underground, 1999

Kaj se zgodi, ko se Avstralka preseli v New York in v Washingtonu D. C. posname ploščo z britanskimi glasbeniki? Ne, prvenec Cha Cha Cohen ni enostaven seštevek morebitnih področnih vplivov, je bolj univerzalen groove. V ospredju so hitre sinkope močnih bobnov, ki so odlična podlaga za ritmično poudarjene vpade kitare, večinoma analognih klaviatur in semplov. Na vrhu ritma se pojavi dovolj energično petje Jacquie Dulany, ki spretno krmari med zapeljivo melodičnostjo in prezirljivo žensko jezo. Glasbeno je blizu Luscious Jackson, še preden so odkrile priročnost studijske mehanike, in po drži someščanki Maggie Estep, saj stoji sama zase in izpričuje lastno ranljivost ter odločnost hkrati.

Znotraj nabitega zvoka vedno najde kanček inovativnosti, nadgradnjo preprostega, na hip hopu grajenega ritma. Kratki, nadvse učinkoviti instrumentali sproščajo in dvigajo napetosti skozi vso ploščo, ki tako pritegne z vsemi dvanajstimi zapisi. Prav tako so vsaj refreni dovolj zapomljivi, da se glasba ne zgubi v samem plesnem groovu.

Posebno draž daje plošči občutek živega igranja. To lahko pripišemo naravi sodelovanja med Jacquie “Cha Cha Cohen” in prijatelji z otoka. Samo upamo lahko, da plamen spontane ustvarjalnosti ne ugasne ob morebitnem resnejšem pristopu h glasbi, kot se rado zgodi glasbenikom, ko okusijo slast popularnosti.

Janez Golič