Letnik: 1999 | Številka: 3 | Avtor/ica: BIGor

DON CABALLERO

What Burns Never Returns

Touch and Go, 1998

Čisto instrumentalna zasedba Don Caballero se je dokončno izkristalizirala ne le v enega provokativnejših, ampak tudi privlačnejših instrumentalnih ansamblov devetdesetih letih, ki se je poslovil od prvotnega razgrajevanja rockovskih in posthardkorovskih obrazcev. Po treh letih mirovanja so se oglasili s tretjim albumom; še bolj so stisnili energijo in zagoreli v pravo žarečo gmoto: borbene kitarske rife so preusmerili v kontrastno razdiranje glasbenih struktur in kompozicij na dobrih temeljih polifonije. Nekoč je veljalo, da so bolj rockovska kot jazzovska skupina, vendar pa so z zadnjim albumom vstopili v novo ustvarjalno obdobje, za katero lahko rečemo, da niso ne jazzarji za "džezerja" in ne rockerji za "rokerja", ter tudi, da so za "rokerja" jazzarji in za "džezerja" rockerji. Zgradili so zaokroženo glasbeno konstrukcijo, ki presunljivo zdrami s samosvojo izraznostjo, utemeljeno na trdni kolektivni glasbeni anarhiji. Vsaka podrobnost ima pravo mesto in ne dopušča razsula sistema, saj je trdo zgrajen na notranji enakopravnosti kvarteta, ki je prava organizacija zvoka z osebno, ekspresivno funkcijo.

BIGor