Letnik: 1999 | Številka: 3 | Avtor/ica: Napo-Lee-Tano

BOUNTY KILLER

Next Millenium

Blunt Recordings, 1998

Bounty Killer je trenutno (še vedno) med najbolj vročimi in za morebitna sodelovanja najbolj zaželenimi hip hop/dancehall artisti. Njegov obširen jamajški diskografski opus zdaj besno ponatiskujejo na ameriški celini, Bounty pa medtem sklepa znanstva in snema nove muzike. Ob Bujuju Bentonu je tako ta hip najbolj izpostavljen, če ne celo najbolj kredibilen kazalec razmer na jamajški dancehall sceni. To, da je moč dancehallerje ob upoštevanju nekaterih kriterijev (teme besedil in podajanje, življenjski slog …) postaviti kot jamajški ekvivalent ameriške hip hop scene, je že staro dejstvo, če pa dodamo vedno pogostejše izkazovanje naklonjenosti in medsebojnega spoštovanja, ki se manifestira v mnogih skupnih jamajško-ameriških projektih, potem ima domneva še trdnejše temelje.

Next Millenium je plošča, ki bi jo lahko uvrstili na jedilnik kakšne kitajske restavracije, saj po poslušanju pusti v ustih sladko kisli okus. Bounty Killer je - predvsem produkcijsko - očitno malo popustil ameriškemu urbanemu pop zvoku, saj lahko kot prave dancehall polnozrnatke označimo le tiste komade, v katerih je Bounty sam, medtem ko sta njegovo besedičenje in tipična dancehall produkcija v vseh sodelovanjih potisnjeni povsem v ozadje; seveda predvsem zaradi produkcijskih prijemov, ki so bolj po volji ameriškemu urbanemu ušesu. Daleč najboljše skladbe na plošči so tako Deposit in Scare Dem Way, ki ju je produciral Bounty sam, ter Eagle And Di Hawk in Can't Belive Mi Eyes, produkcijska dosežka Dava Kellyja, ki je tokrat prvič sodeloval z Bountyjem. Na drugi, kolaborativni strani pa bosta Bountyjeve fane razveselila kvečjemu naslovni komad (z Noreago) in otvoritveni It's A Party (s Cocoa Brovaz), ki ga je produciral Wyclef Jean. Tudi sklepni komad ima v naslovu besedico žur – Reggae Party, a vam zavoljo studijsko zlikane brezjajčne produkcije, butastega refrena in izjemno šibke prezence vokalistov (poleg Bountyja še Shaggy in Third World) priporočam, da ga preskočite že pri solo poslušanju, na kakšnem žuru pa ga zavrtite le takrat, kadar ga želite končati. Bountyju bomo tako priznali, da je fejst in sposoben fant, da pa bo moral, če hoče tak ostati, malce paziti, s kom se druži v studiu.

Napo-Lee-Tano