CRISTIAN VOGEL

Busca Invisibles

(Tresor 110, 1999)

Pred nami je nov "avantgardističen" album Cristiana Vogla, tehno producenta s klasično glasbeno izobrazbo (skladatelj), ki daje vtis, da se je sposoben svobodno gibati med skrajnostma reda in nereda, ki nenehno združuje in razdružuje nasprotujoče si elemente. Tokrat njegova produkcija prvič nosi nekaj podobnega drugim britanskim producentom, predvsem Justinu Berkoviju in Neilu Landstrummu. Presenečenje je težka landstrummovska bas linija, ki pride do izraza predvsem v They bought you at a party. Uporaba takšnega linearnega elementa daje albumu zaželeno barvo; čeprav je Busca Invisibles v primerjavi s prejšnjim albumom All Music Has Come to an End precej manj ledeno asketski, ni nič manj eksperimentalen. Razlika je le v tem, da tokrat zapletenosti ni dovoljeno, da bi postala omejujoča. Pojav melodičnih linij da albumu razkošno in zapeljivo noto. Kljub temu pa sta neuglašenost in razkroj vedno prisotna, čeprav ne v prvem planu. Impresivni so tolkalski deli, ki prevladujejo v Defence Cloud. Vogel sicer ne dekonstruira tempov, kot počnejo Autechre, vendar vseeno prevladuje nerazumljiv občutek, da nenavadnega "spajanja" beatov ne bi bilo možno dešifrirati z rabo konvencionalnih pojmov ritma. Tako imenovani "Voglov proces" je neotipljiv, ne da se ga analizirati, spreminja se in izmika. Njegov alkimistični pristop k elektroniki morda najbolje ponazarja sklepni Wider Cracks, ki je nekakšna "prvotna masa", iz katere se razvijajo Voglove in druge nove zvočne entitete. Čeprav so prvine tehno DNK prisotne, se sprejeti zakoni tehno evolucije spreminjajo v eni glasbeni enoti. Prisoten je ves gradbeni material voglovskega življenja (kovinski "akordi", nanotehnološki zvoki tolkal in neuvrstljive zvočne naplavine), vendar v še nepoznanih konfiguracijah, ki spreminjajo Voglov slog celo takrat, ko ga ponazarjajo. Na albumu je tudi nekaj presenetljivo toplih in igrivih con, ki privabljajo nove in presenečajo stare poslušalce. Tako kot že sam ovitek s futuristično pankovskim dizajnom, tudi zvočne podobe na albumu zahtevajo pozornost, vendar so težko dojemljive.

Codex

Prevod: Eva Horvat