WELLWATER CONSPIRACY

Declaration Of Conformity

Third Gear Records, 1997

Za Wellwater Conspiracy velja reči, da gre za superskupino, katere zametki segajo v prvo polovico devetdesetih, v čas delovanja druščine seattlskih glasbenikov pod streho projekta Hater. Superskupina zato, ker njeno jedro sestavljata kitarist John McBain, pomembni ustanovni in danes že nekdanji član Monster Magnet, in bobnar Matt Cameron alias Ted Dameron iz Soundgarden, iz katerih sta izvlekla tudi basista Bena Sheparda, preobraženega v pevca Zeba. S karizmatično arhaičnimi zvoki poosebljajo Rokyja Ericksona, Nicka Draka, Tima Buckleyja in kopico anonimnih garažnih imen ter takoj zavrnejo kakršenkoli namig na grunge. Prej bi rekli, da so popolni tujki v sodobnem glasbenem času. Z garažno štiri- ali osemkanalno produkcijo jim je uspelo zabeležiti sladko, privlačno in predvsem skrivnostno izraznost, ki je samosvoja in tudi svojeglava, predvsem pa neprilagodljiva, povrh pa še hudo mračna. Tako rekoč "arhivski posnetki", ki so bili narejeni v devetdesetih, nas ponesejo naravnost v preteklost: v šestdeseta. Kot da so sosedje Velvet Underground, ki so na skrivaj odtisnili globoko psihedelijo, ki ponese visoko, in ujeli občutljivo atmosferiko, ki se nenehno preveša v spogledovanje te obskurne superskupine z garažnimi rockovskimi skupinami iz šestdesetih. Velja omeniti, da je skupina v začetku letošnjega leta izdala drugi album Brotherhood Of Electric; vredno bi bilo razmisliti, če le nis(m)o pretiravali z vsem tehnološkim napredkom in pri tem pozabili na občutke, čustva in intimnost. To je samo dobronamerno opozorilo, kako malo je še danes potrebno za kaj tako prepričljivega in nevsakdanjega!

BIGor