GLUECIFER

Klub New Age, Rocande pri Trevisu, Italija, 12. 2. 1999

Norveški kvintet Gluecifer sestavlja s švedskimi Hellacopters ne le osnovno jedro švedske založbe White Jazz, ampak tudi samo srž skandinavske rock and roll ponudbe. Med zimsko evropsko turnejo, po kateri se skupina odpravlja v domovino rock and rolla z vabilom založbe Man's Ruin v žepu, se je kvintet ustavil tudi v klubu New Age v okolici Trevisa in v dobri uri samostojnega nastopa potrdil, da hvalospevi niso iz trte zviti. Že samo udarne bobnarske fanfare so napovedale bombastičen nastop te uniformirane skupine, ki povzema rock and roll ikonografijo in reciklira rockovsko zakladnico s punkovsko svežino in s hardrockovsko trdoto. Nastop skupine od začetka do konca ni dopuščal prediha. S premišljenim in dobro zastavljenim zaporedjem skladb so pripravljali prisotno občinstvo na vsak nov korak in napihnili balon do skrajne meje: od nabritega ritmično udarnega začetka je skupina prešla na trdo rockovsko vožnjo, ki jo je zaokrožila z obdelavo Rose Tatto, in se predala punkovski nabritosti, ki se je prelevila v hardrockovsko rifanje, podkrepljeno z opozorilom na Status Quo. Jasno in glasno so upravičili hudomušni vzdevek Kings Of Rock, ki jim po razpadu starejših rojakov Turbonegro še toliko bolj pristoji. Suvereni Gluecifer ne nastopajo kot vzvišena, hvalisava ali celo samopašna skupina (za to morda še ni napočil čas?), ampak kot neposredna rockovska skupina, v kateri je čisto vsak član zase osnovno gonilno kolesce. Zelo organiziran in iskriv zvočni mozaik Gluecifer je z vso silovitostjo rušil obstoječe tabuje med žanrsko razdeljeno publiko in popolnoma utemeljeno zatrl vsa podtikanja o rockovski konservativnosti. Če so vprašljiva samo sredstva, so Gluecifer potrdili, da tudi rock and roll izraznost uporablja glasbeno zakladnico za nadgrajevanje in nadaljevanje nekončane zgodbe ter da jim spontana, srčna in telesna neposrednost daje svežega zagona pri utiranju svetle rock and roll prihodnosti.

BIGor