Letnik: 1999 | Številka: 4 | Avtor/ica: Janez Golič

Firewater

Spoved Toda A.

Lani nekje v tem času smo v Muski že razgrnili tragikomične razloge razpada newyorških art teroristov Cop Shoot Cop. Spor ni minil brez osebnih zamer, ki sta jih kar na svetovnem spletu dala v branje Jack Natz in Phil Puleo. Nesporni vodja Tod na obtožbe ni odgovarjal, čeprav so bile ostre in bi ga morale zadeti naravnost v dušo.

"Knock ‘em down, knock ‘em down, knock ‘em down," je z grlenim krikom na vrhuncu besa Tod A zapičil še zadnjo ost v sistem organizirane religije. Njegova basovska kitara je že zdavnaj obležala nekje na robu odra, drugi so v rahlem preplahu ohranjali peklenski ritem, ki je popeljal v nebrzdan ples vse prisotne krivoverce. Bolj kot kdaj prej je Tod v svojem elementu, male podlosti in cinični komentarji na robu morale dobijo v njegovi interpretaciji razsežnosti zapovedi, podžgane z živim bendom, ki ne dopušča počitka. Godba njegove nove skupine Firewater v živo še bolj kot na ploščah pritiska na strune telesnosti; učinkuje z interakcijo glasbil, ki nosijo rockovsko energijo.

Tod A ruši zato, da bi znova gradil. Če so njegovi nekdanji soborci vztrajali pri rušenju tradicionalne zgradbe rockovskih pesmi (Tod pa je v samih začetkih prvačil, če kar citiramo njegove verze v "pesmi" Smash Retro: "Sick of nostalgia, for what I can’t remember, feed me the past, and expect me to eat it …"), je kmalu sam širil obzorja in vpeljeval vplive glasb nam bližnjih ozemelj. Kakršni koli že so razlogi za razhod, pota so se cepila že v najboljših časih Cop Shoot Cop. In konec je bil samo še vprašanje časa.

Tod se ni dolgo žalostil. Še preden so Cop Shoot Cop posneli peti album, je že zbiral ideje za samostojni izlet, ki se je po razpadu matične zasedbe uresničil pod imenom Firewater. Drugi so napol narejene posnetke presneli z Natzovim vokalom in jih objavili pod imenom Red Ex. Tod pa je šel po svoje. Pravzaprav ga je k tradicionalno usmerjeni glasbi napeljal David Ouimet, originalni član Cop Shoot Cop, ki pa je že po prvem albumu odšel na svoje, ustanovil orkester Motherhead Bug in zaigral na viže, bliže ciganski in klezmer godbi kot rockovskemu razsulu zgodnjih Cop Shoot Cop. Za prvi album Firewater je Tod zbral malodane zvezdniško zasedbo - David Ouimet (Motherhead Bug), Duane Denison (Jesus Lizard), Jim Kimball (Laughing Hyenas, Mule), Yuval Gabay (Soul Coughing), Hanh Rowe (Foetus, Mimi) - in ga naslovil Get Off The Cross (We Need The Wood For The Fire). Ker so bili skoraj vsi člani te začasne zasedbe zaposleni drugje, Tod z njimi praktično ni nastopal. To je lahko uresničil šele z novo, že trdnejšo zasedbo, ki jo sestavljajo manj znani glasbeniki; snemanje drugega albuma The Ponzi Scheme so opravili na vsaj isti ravni kot veliko bolj zveneča imena prvenca. Zvok se ni bistveno spremenil, niti slog, ki veliko črpa iz klezmerja, a nosi še vedno dovolj rockovskega zanosa. Oba albuma je založila majhna newyorška založba Jet Set, a kasneje je prišla ponudba velike založbe Universal za ponatis plošče The Ponzi Scheme. Tod je šel še enkrat v studio in nekaj posnetkov rahlo spremenil, da bi ugodil tehniškim standardom velike založbe.

Univerzo v Princetonu, New Jersey, obiskujejo le pridni študentje. V tamkajšnjem klubu Campus se nas je na polnočnem koncertu Firewater s predskupino PW Long’s Reelfoot zbralo komaj nekaj desetin. Smo bili pa tisti "ta pravi", in če ne bi skupini zmanjkalo pesmi, bi se žurka zavlekla tja do jutra.

Pred nastopom sva se s Todom umaknila v bližnjo knjižnico, kjer je v zavetju debelih knjig nastal ta pogovor.

Najprej razčistimo najbolj vročo zadevo. Natz in Phil sta objavila svojo zgodbo o razpadu Cop Shoot Cop na internetu. Vem, da se ti ne strinjaš …

Nisem bral, slišal sem le vse mogoče govorice. Zame je vse skupaj staroveška zgodovina. To je tako kot pri vsaki ločitvi. Če boš vprašal vsako stran posebej, boš dobil povsem drugačne odgovore. Zanima me sedanjost, ne preteklost. Natzu se verjetno v sedanjosti ne dogaja kaj posebnega, zato je morda preveč obremenjen s preteklostjo.

Vseeno, kakšna je tvoja plat zgodbe, le na kratko? Skupaj ste že posneli peti album.

Ja. Vendar mislim, da ni bil dober. Glasbeno sem takrat že šel v drugo smer, medtem ko drugi zanjo niso pokazali zanimanja. Zame je bil to glavni razlog odhoda. So še druga, finančna vprašanja, ki so ostala nerešena, ampak v redu, lahko preživim. Srečnejši sem kot prej. Cop Shoot Cop so postali kot redna služba, glasba ni bila več v prvem planu.

Verjamem, da je bilo težko začeti znova, tako rekoč iz nič. Cop Shoot Cop ste le imeli status, izdajali ste plošče pri veliki založbi, Interscope, sedaj pa …

Pravzaprav je sedaj vse bolj odprto. Povsem svobodno lahko delam nekaj povsem drugačnega, medtem ko smo Cop Shoot Cop delovali tako, da smo se sami potisnili v kot. Ni bilo prostora za spremembo, ljudje so od nas pričakovali točno določeno glasbo. Če bi se spremenili, bi nas obtožili spremembe, če bi ostali enaki, bi nas obtožili ponavljanja. Zato sem začel raziskovati novo ozemlje; veselo glasbo, žalostno glasbo, ne le ene vrste zvok. Počutim se svobodnejšega, glasba je spet … dobra.

Si morda uporabil katero od neobjavljenih pesmi Cop Shoot Cop tudi na ploščah Firewater?

Ne, ne še. Imam pesem, ki bi skoraj postala del repertoarja Cop Shoot Cop, morda so jo drugi celo uporabili. Ja, objavili so nekaj pesmi, ki sem jih napisal. Menda so objavili ves album …

Ja, presneli so tvoj vokal. Torej sploh nisi slišal Red Ex?

Ne, me niti ne zanima. Mislim, da tiste pesmi niso ne vem kaj. V tistem času sem tako ali tako že zapustil skupino.

Si v stiku s katerim od nekdanjih članov?

Ne. Bila je slaba ločitev.

Prvi album Firewater si posnel z gostujočimi glasbeniki, ki so bili večinoma "zaposleni" drugje. Verjamem, da je bilo težko organizirati nastope v živo.

Zelo težko. Že za snemanje jih je bilo težko zbrati na istem mestu za, na primer, deset dni. Za koncerte se je vse skupaj zdelo nemogoče. Zares sem si zelo prizadeval, ampak Jesus Lizard so bili stalno na turneji, prav tako Soul Coughing, drugi so bili vključeni v različne projekte, tako da sem moral sestaviti drugo skupino. Je prav tako dobra, čeprav v njej ne igrajo tako znani glasbeniki. Vsaj za zdaj še niso.

Rekel bi, da med prvim in drugim albumom v zvoku ni bistvene razlike.

Gre za enako vizijo. Vse pesmi napišem sam, od tod izhaja podobnost. Omejen sem s številom zamisli, ki jih imam.

Kateri je glavni vpliv, ki je spremenil tvoj odnos do glasbe in povzročil spremembo med Cop Shoot Cop in Firewater?

Rad delam glasbo s pravimi glasbili. Sempler je zame precej omejujoč. Z njim lahko delaš zanimive stvari, ampak po svoje kmalu postane zgolj opora, zaradi katere lahko igraš pesem vsak večer enako. Ne bi vključil semplerja samo zaradi tega dolgočasnega tehniškega razloga. Rad imam skupino, ki lahko igra akustično in je prav tako močna. Zato sem uporabil tradicionalna glasbila in odjebal tiste zvoke.

Ampak pred leti si napisal pesem Smash Retro?

Ne verjamem, da to pomeni biti nazadnjaški. Seveda je sedaj glasba bolj tradicionalna v instrumentalizaciji, pesmi so bolj melodične, ampak zame je to nova stvar, ker sem se prej vedno boril proti temu. Poskusil sem uničiti glasbo, ampak na koncu ni bilo več kaj uničiti, vse je bilo v koščkih. Morda jih sedaj sestavljam nazaj.

Si tudi 8 let starejši.

Ne verjamem, da ima to kaj opraviti s tem. Če ostajaš na istem, pomeni, da se staraš. Če se stalno spreminjaš, učiš, postajaš vedno nova oseba, vsak dan, ostajaš živ. V nasprotnem te svet pokoplje. Jaz ostajam živ.

Na obeh ploščah Firewater sem opazil neke vrste protikrščansko držo, na prvem albumu že z ovitkom, na drugem, na primer, v pesmi I Still Love You, Judas.

I Still Love You, Judas je pravzaprav stavek, ki mi ga je izrekla neka ženska. Govori bolj o odvisnosti, kateri koli. O ljubezenskem razmerju, o mamilih, torej ni neposredno usmerjena proti krščanstvu. Ampak ja, rad brijem norca iz organizirane religije. Razumem jo kot malce butasto.

Tudi v glasbi lahko slišimo elemente židovske glasbe, klezmer …

Rad imam klezmer. Resda je versko navdahnjen, ampak je tudi odraz njihove kulture. Rad imam tudi Nusrata Fateha Alija Khana, ki je musliman. Mislim, da glasba včasih preraste korenine. V ciganski in klezmer glasbi najdeš veselje in žalost hkrati, so zelo žalostne melodije, ampak dvignejo te nad to in te nekako osvobodijo bede vsakdana. Recimo.

Drugi album nosi naslov The Ponzi Scheme. Lahko razložiš idejo naslova?

Posmehujem se s primerjavo med organizirano religijo in piramidno shemo. Saj poznaš piramidno shemo? Ljudje na vrhu obljubljajo visoke obresti za vložek ljudi na dnu. V bistvu novi vlagatelji dajejo ljudem na vrhu. Shemo je pogruntal Charles Ponzi v dvajsetih letih. Razmišljal sem, da ima veliko skupnega z načinom, kako je organizirano krščanstvo. Kakor ta prevara, da ti bo po smrti vse poplačano, saj je življenje tako le eno samo trpljenje. Podobnost je tudi s skupinami na neodvisni sceni, ki se borijo iz dneva v dan. Možakarju v studiu obljubljaš, da mu boš povrnil vse stroške, ko boš imel pogodbo z veliko založbo, in tako dalje. Mi poskušamo, da ne bi nikogar oškodovali.

Oba albuma je izdala majhna newyorška založba JetSet, sedaj pa je drugi The Ponzi Scheme ponovno izšel pri Universal tudi z rahlo spremenjenim zvokom. Kako to?

Razlogov je več. Zaradi finančnih težav smo si lahko privoščili izdajo le pri majhni založbi, na voljo smo imeli malo časa in premalo denarja. Kasneje sem želel spremeniti nekaj stvari, za to novo izdajo za Universal. Nisem prepričan, če sem dobil, kar sem želel, če so pesmi sedaj kaj boljše. Zato pa bo precej sprememb na tretjem albumu, res bo drugačen. Ja, prodali smo dušo hudiču. Za zemeljsko slavo.

Torej že imaš zamisli za tretji album.

Pravzaprav imam zamisli za naslednja dva albuma. Ampak preden se konča ves cikel, najprej turneja, potem je potrebno rezervirati studio, traja nekaj časa, vse skupaj zaostaja. In vendar, razmišljam o glasbi, ki bi bila osnovana na strojih, na res starih strojih. Kot muzik mekanik. V Kaliforniji sem videl parne orgle, calliope, ne vem, kako se jim reče v Evropi, to so orgle, ki jih poganja para. Nimam denarja, da bi si jih kupil, ampak rad bi uporabil ta zvok. Uporabil bi tudi zgodnje sekvencerje, uporabil bi zvok valjev za papir, torej zelo primitivne zvoke. To bi bila osnova naslednje plošče. Seveda bo tudi veliko cirkuške glasbe. Ampak še vedno bo zvenelo kot Firewater.

Ali morda veš, kaj počneta David Ouimet in Jim Thirlwell?

David je prosti član Firewater, sedaj riše knjigo ilustracij, tako da je zaposlen s tem, ima tudi otroka. Ja, redno se videvava. Pred nekaj tedni sem govoril z Jimom, dobro mu gre. Nekaj časa je miroval, da se je izognil smrti. Imel je majhno težavo s pijačo, ki se je sprevrgla v precej resno težavo z zdravjem. Spoštujem ga. Dela tisto, kar mora biti narejeno. Pravzaprav mu sedaj pomagam v novih pesmih Steroid Maximus. Čeprav vzporedno dela v več projektih. Saj veš, kot običajno bo izdal devet novih plošč.

Veliko skupin dela zadnje čase remikse ali dajo svoje originalne trakove drugim, da jih remiksajo. Bi dal, na primer, Dropping Like Flies komu, da jo remiksa? Zanimivo bi bilo slišati to pesem v remiksu Chemical Brothers.

Nisem v tem štosu. Zadržan sem do zvena remiksov. Trenutno nimam nobenih takih načrtov. Mogoče za naslednjo ploščo, čeprav je drago plačati vse te ljudi. Obenem je sedaj, ko to počnejo že vsi, prišlo do zasičenja. Raje bi dal pesmi pleh godbi ali komornemu ansamblu, slabemu srednješolskemu orkestru. To bi bilo bolj zanimivo.

Imate v načrtu objavo singla in snemanje videa?

Posneli smo video, zelo poceni, ki naj bi se vrtel tu, v Ameriki. Nismo najbolj zadovoljni z njim, narejen je bil v enem dnevu z zelo malo denarja. Verjetno bomo snemali nov video za pesem Dropping Like Flies, ki je tudi singel, za Ameriko in za Evropo. Rad snemam videospote, ampak vedno so finančne ovire. Na koncu se moram odločiti, ali bom snemal video ali šel na turnejo.

Imaš ob koncu še kaj dodati?

Rad bi se še poslovil od mojega mrtvega benda.

Velika poroka med Polygramom in Universal je potisnila male skupine na rob. Tako je še vedno vprašljiv napovedan izid plošče The Ponzi Scheme za evropski trg. Vseeno, Firewater se v kratkem pripravljajo na obsežno turnejo po stari celini. Upajmo, da …

Janez Golič