Kozmična Amerika

Mestni hribovci

Pravzaprav je skoraj neverjetno, da je imela razmeroma neznana skupina bolj ali manj akademskih glasbenikov tako odločilen vpliv na ameriško popularno glasbo zadnjih nekaj desetletij. Bob Dylan je na začetku kariere povzel celo vrsto starih skladb po skupini The New Lost City Ramblers, med ljubitelje in zveste učence te vplivne zasedbe pa sodijo še Jerry Garcia, David Grisman, Joan Baez in Steve James.

Večina poslušalcev glasbe Boba Dylana in drugih naštetih trubadurjev je zmotno prepričana, da so ti danes bolj ali manj slavni in cenjeni glasbeniki poslušali celo vrsto plošč na 78 obratov. No, nekaj so jih gotovo, veliko več pesmi iz bogate zakladnice ameriške glasbe pa so se preprosto naučili iz druge roke, s plošč skupine The New Lost City Ramblers in iz njene priljubljene pesmarice. John Cohen, Tom Paley in Mike Seeger so v obdobju preroda ameriškega folka med letoma 1958 in 1962 posneli ducat odličnih plošč s skladbami, povzetimi po starih posnetkih s plošč na 78 obratov.

Mladi Bob Dylan je včasih z žarom govoril občinstvu in glasbenim prijateljem, kje je našel in prvič slišal kako skladbo ali kako mu je določeno melodijo pokazal ta ali oni pojoči potepuh, pozneje pa se je izkazalo, da jo je preprosto priredil ob poslušanju različice s kakega albuma skupine The New Lost City Ramblers, ne da bi pravi posnetek pozabljenega glasbenika sploh slišal. Tak primer je recimo skladba Man Of Constant Sorrow z Dylanovega prvenca iz leta 1962. Posnetki starega countryja, folka, cajuna in tudi bluesa so bili do pojava digitalne tehnologije razmeroma težko dosegljivi. Ko sem pred desetimi leti začel delati v glasbenem uredništvu Radia Študent, sem začel raziskovati tamkajšnjo bogato diskoteko. Ne morem vam opisati, kako sem bil vesel, ko sem v arhivu odkril škripajoče Folkwaysove plošče Woodyja Guthrieja. Do glasbe skupine The New Lost City Ramblers je bil le korak. Njena prva plošča, ki sem jo slišal, je imela naslov Songs From The Depression in me je popolnoma prevzela. Ko sem v neki ljubljanski knjigarni začuda odkril še sicer menda izjemno težko dosegljivo pesmarico skupine The New Lost City Ramblers, se je porodila še ena moja velika glasbena ljubezen. Plošče te skupine so opremljene z odličnimi in resnično skrbno pripravljenimi strokovnimi besedili in so prava šola za ljubitelje ameriške glasbe. Vsaka skladba je pospremljena s podatki o najbolj vplivnih posnetih različicah iz dvajsetih in tridesetih let, ki so jih glasbeniki uporabili kot vodilo, podrobno pa so predstavljena tudi glasbila in uglasitve. Ker gre za dokaj razuzdano in užitkarsko glasbo, ki ni ravno značilnost stvaritev akademskih glasbenikov, je poslušanje plošč skupine The New Lost City Ramblers resnično pravi užitek in nič čudnega ni, da sta Jerry Garcia in David Grisman na glasbenih srečanjih v Grismanovem studiu tako rada preigravala prav skladbe iz omenjene pesmarice. Glasbeniki skupine The New Lost City Ramblers so v petdesetih in šestdesetih letih na najlepši možni način nadaljevali tradicijo tako imenovanih string bendov s kitaro, bendžom, goslimi in drugimi strunskimi glasbili. Sam najbolj cenim posnetke s Tomom Paleyjem, se pravi tiste iz obdobja med letoma 1958 in 1962. Paley je nekaj klasičnih pesmi starega countryja in folka posnel kar sam ob spremljavi akustične kitare in menim, da je prav s temi sijajnimi posnetki odločilno vplival na Boba Dylana. Dylan se je na pozabljenega Paleyja spomnil na albumu World Gone Wrong in priznal, da je več skladb našel v njegovem repertoarju.

Člani skupine The New Lost City Ramblers so po slavnostnem koncertu v dvorani Carnegie Hall leta 1978 le še poredko nastopali skupaj. Vsak zase so se posvetili raziskovanju in dokumentiranju glasbene kulture ameriškega podeželja. No, leta 1997 pa so nas presenetili z zelo dobro ploščo There Ain't No Way Out. Če imate radi glasbo Boba Dylana, Davida Grismana in Jerryja Garcie, boste ob poslušanju skupine The New Lost City Ramblers odkrili nov svet. Če se boste zatem odločili, da želite slišati še prve posnetke teh pesmi iz dvajsetih in tridesetih let - večina jih je namreč danes vnovič dosegljiva na ploščah -, boste ugotovili, da je skupina The New Lost City Ramblers svojo nalogo naravnost odlično opravila. Ob vsem skupaj boste odkrili še to, da se v glasbi v zadnjih desetletjih pravzaprav ni veliko spremenilo. Saj veste, celo Miles Davis, ta nesporni genij, je velikokrat ukradel kako glasbeno zamisel pri katerem izmed starih mojstrov in nam jo pozneje ponudil kot svojo. V prepletanju in nadgrajevanju vplivov je eden najlepših čarov glasbe.

Jane Weber

IZBRANA DISKOGRAFIJA SKUPINE THE NEW LOST CITY RAMBLERS:

The Early Years, 1958-1962 (Smithsonian Folkways, 1991)

Folkwaysova plošča z zgodnjimi posnetki si po mojem mnenju zasluži posebno pozornost. Prinaša nekaj najbolj prepričljivih izvedb starih skladb, kar jih je bilo posnetih v obdobju preroda ameriškega folka v poznih petdesetih in zgodnjih šestdesetih letih. Skladbe Brown's Ferry Blues, Railroad Blues in I Truly Understand sodijo v klasiko in prav ob teh posnetkih so se Bob Dylan, Jerry Garcia in Joan Baez, če naštejemo samo nekaj najbolj znanih imen, učili prvih glasbenih korakov. Če bi radi imeli v arhivu vsaj eno ploščo skupine The New Lost City Ramblers, bo to verjetno pravšnja izbira, ki vam jo bodo zavidali.

Out Standing In Their Field - Vol. 2, 1963-1973 (Smithsonian Folkways, 1993)

Ko je Tom Paley leta 1963 odšel iz zasedbe, se je Miku Seegerju in Johnu Cohenu pridružil Tracy Schwartz. Glasbeniki so v obdobju med letoma 1963 in 1973 posneli sedem albumov, pričujoči izbor pa prinaša 27 najbolj uspelih in značilnih posnetkov. Zgodnje posnetke je zaznamoval Tom Paley, za glasbo iz tega obdobja pa je značilno spogledovanje s cajunom. Tracy Schwartz je namreč pred prihodom v skupino igral cajun, bluegrass in country iz dvajsetih in tridesetih let in predvsem vplivu cajuna se tudi pozneje nikakor ni mogel upreti.

There Ain't No Way Out (Smithsonian Folkways, 1997)

Ko je ime skupine The New Lost City Ramblers že skoraj utonilo v pozabo in so to glasbo poslušali le še največji zanesenjaki z Davidom Grismanom na čelu, smo po dvajsetih letih malce presenečeni dočakali novo ploščo te vplivne zasedbe. Če odmislimo mogoče malce upehane in raskave glasove, tudi tej glasbi nič ne manjka. Pri založbi Folkways so sicer na kasetah dosegljivi prav vsi albumi skupine The New Lost City Ramblers (Smithsonian Folkways Recordings, Center for Folklife Programs and Cultural Studies, 955 L'Enfant Plaza, SW, Suite 7300, MRC 953, Washington, DC 20560, USA; www.si.edu/folkways).

20th Anniversary Concert (Flying Fish/Statera, 1993)

Old Time Music - Newport Folk Festival (Vanguard/Ace/Statera, 1994)

Skupina The New Lost City Ramblers je izdala tudi več bolj ali manj uspešnih koncertnih plošč. Te so zanimive zaradi številnih glasbenih gostov in nenavadnega glasbenega toka, ki se porodi, ko se na odru srečata nadobuden glasbenik in njegov učitelj. Eck Robertson, Roscoe Holcomb, Dock Boggs in drugi so bili na teh snemanjih na festivalu v Newportu že dokaj v letih, a je iz prispevkov vseeno mogoče jasno razbrati osnovne značilnosti njihovih slogov (Ace Records, 42-50 Steele Road, London NW10 7AS, United Kingdom; www.acerecords.co.uk).

Old-Time String Band Songbook (Oak Publications/Music Sales Limited, 1964)

Verjetno je malo tako priljubljenih in vplivnih glasbenih knjig, kot je znamenita pesmarica naših junakov. John Cohen, Mike Seeger in Hally Wood so že leta 1964 izdali zbirko najbolj značilnih skladb, posnetih v zgodnjem obdobju skupine The New Lost City Ramblers. Po njej še danes posegajo tako glasbeniki kot ljubitelji in poznavalci.