Letnik: 1999 | Številka: 5 | Avtor/ica: Jane Weber

Kozmična Amerika

Skupina The Byrds in njena Kraljica rodea

V rubriki Kozmična Amerika, ki jo objavljamo že nekaj let, smo se že nekoliko oddaljili od njenega bistva, zato je prav, da vas spomnimo na njen prvotni namen. Kozmična ameriška glasba je namišljena sintagma in ne označuje glasbenega sloga kot takega, ampak nas predvsem opozarja na neskončnost ameriške glasbe, na razsežnost in globino vplivov countryja in bluesa na novo glasbo. Skupina The Byrds je bila ena najbolj vizionarskih in nič čudnega ni, da ji tudi v country rocku pripisujejo odločilno vlogo.

Nikoli ne bom pozabil dne, ko sem prvič slišal ploščo Sweetheart Of The Rodeo. Skupino The Byrds sem že poznal, vendar samo njene uspešnice, o tem albumu, ki pomeni enega začetkov in žal tudi vrhuncev country rocka, pa sem zvečine bral same slabe ocene. Skupina The Byrds naj bi bila prav s to ploščo napovedala svoj zaton in to žal zelo drži, po drugi strani pa se moramo zavedati, da takšne glasbe, kot so jo marca in aprila leta 1968 ob pomoči še nekaterih glasbenikov posneli Roger McGuinn, Gram Parsons, Clarence White in Chris Hillman, preprosto ni bilo mogoče več posneti. To je bila namreč neponovljiva izkušnja.

Pisala so se zgodnja osemdeseta leta in poslušal sem skupino R.E.M. ter skušal tudi kakega drugega glasbenega novinarja prepričati, da gre za izjemno dobro in nadarjeno skupino, ki ji je vredno prisluhniti. Ker sem že od nekdaj obseden z odkrivanjem korenin - menim, da ima vsaka dobra glasba bolj ali manj jasno in razmeroma lahko določljivo zaledje oziroma vzornike in predhodnike - me je glasba skupine R.E.M. pripeljala tudi do cingljajočega folk rocka in pozneje country rocka skupine The Byrds. Pravzaprav mi je ploščo Sweetheart Of The Rodeo prvi zavrtel Matjaž Mišič, velik ljubitelj rocka, ki danes skrbi za glasbeni arhiv Delavske knjižnice v Ljubljani. Preden je gramofonsko iglo spustil na skladbo Hickory Wind, me je previdno opozoril, da mi ta glasba skoraj gotovo ne bo všeč. A se je zmotil. Ob petju Grama Parsonsa sem onemel in še danes mislim, da je to ena najboljših plošč skupine The Byrds in ameriškega rocka sploh. Ker sem želel odkriti tudi glasbo, ki je tako ali drugače vplivala na nastanek tega lepega albuma, sem razmeroma dolgo zbiral izvirnike vseh teh pesmi. To je bilo obdobje pred nastankom svetovne mreže informacij in lahko mi verjamete, da sem se z nekaterimi skladbami namučil. Danes se usedeš za računalnik, poiščeš pravo stran na internetu, vtipkaš naslov pesmi in kmalu odkriješ vse možne različice posamezne skladbe. Reference albumu Sweetheart Of The Rodeo kot eni najboljših plošč kozmične ameriške glasbe so razmeroma lahko določljive. Roger McGuinn je v repertoar prinesel nekaj pesmi Boba Dylana iz njegovega mogoče najskrivnostnejšega obdobja, danes okronanega s ploščo The Basement Tapes. Po mnenju poznavalcev z Greilom Marcusom na čelu je Dylan prav s skupino The Band posnel veliko odlične glasbe, ki sodi med poglavitna poglavja ameriškega rocka in vzdrži primerjavo s celo tako presunljivimi posnetki, kot so zgodnja dela Docka Boggsa iz dvajsetih let. Veliko vlogo pri snemanju plošče Sweetheart Of The Rodeo je odigral Chris Hillman, ko se je na snemanju pojavil s starima skladbama I Am A Pilgrim in Blue Canadian Rockies. Prve se je spomnil iz svojega bluegrassovskega repertoarja, drugo pa je očitno slišal v kakem filmu Gena Autryja. No, največji čar tega velikokrat po krivici spregledanega albuma je v prispevku Grama Parsonsa. Na izvirniku albuma ga je slišati samo v nekaj skladbah, a kaj, ko vsi vemo, da je bil country rock njegova vizija. Parsons je napisal skladbi Hickory Wind in One Hundred Years From Now, iz countryjevske in soulovske zakladnice pa si je sposodil skladbe The Christian Life bratov Louvin, You Don’t Miss Your Water Williama Bella, klasično uspešnico countryja and westerna You’re Still On My Mind ter Haggardovo Life In Prison. Že te priredbe govorijo o njegovi jasni in odlični viziji, ki je segla daleč v zgodovino bluesa, soula in countryja.

Z Janijem Guno, še enim navdušencem, ki mi občasno pomaga pripraviti kako oddajo, se včasih cele ure pogovarjava o tem albumu. Pravi, da ga najbolj zadene zven kitare pedal steel, no sam pa menim, da so se Byrdsi po zaslugi Clarencea Whitea v tem obdobju spogledovali tudi z bluegrassom. Če ste bili na drugem Dylanovem koncertu v Ljubljani ali če ste poslušali novo ploščo Stevea Earlea, ste lahko ugotovili, da na zahodu ni nič novega. Ali kot je rekel Bob Dylan: »Ta svet ne potrebuje novih pesmi. Dovolj jih je bilo napisanih.« S tem gotovo ni hotel mladim glasbenikom vzeti pravice do ustvarjanja. Mogoče jim je hotel le povedati, da se moramo kdaj ozreti nazaj, da bi bil naš pogled v prihodnost jasnejši.

Jane Weber

Izbrana diskografija in bibliografija:

The Byrds: Sweetheart Of The Rodeo (Columbia, 1968)

Če pričujoče plošče še nimate, vam priporočam, da sežete po zadnji izdaji iz leta 1997, saj prinaša več manj znanih posnetkov, tudi tistih z odličnim glasom Grama Parsonsa, ki so ga verjetno na pobudo Rogerja McGuinna, uradno pa zaradi Parsonsove pogodbe z neko drugo založbo za izvirno izdajo izbrisali. V rocku je malo tako pomembnih plošč, v countryju pa je podobno vlogo obujanja zanimanja za tradicijo odigrala plošča Will The Circle Be Unbroken, ki jo je leta 1972 izdala skupina Nitty Gritty Dirt Band. Za popolnejšo predstavo o pomenu country rocka skupine Byrds, poslušajte še albume The Best Of Merle Travis (Rhino/Nika), Back In The Saddle Again Genea Autryja, zbirko bratov Louvin Close Harmony (Bear Family Records), zbirko zgodnjih del Merlea Haggarda Untamed Hawk (Bear Family) in skladbo Your Don't Miss Your Water Williama Bella z albuma 2000 Volts Of Stax (Stax/Statera).

Johnny Rogan: The Byrds - Timeless Flight Revisited (Rogan House/Music Sales, 1998)

Pravzaprav je dosegljivih več knjig, ki obravnavajo pomen in nesporno kakovost plošče Sweetheart Of The Rodeo, med novejša dela, ki resnično ponujajo premišljen pogled na to obdobje ustvarjanja skupine The Byrds in predvsem na vlogo Grama Parsonsa, pa sodi nova, izpopolnjena izdaja knjige Timeless Flight Johnnyja Rogana (Music Sales Limited, Newmarket Road, Bury St. Edmunds, Suffolk, IP33 3YB, England; www.musicsales.co.uk).