STUDIJSKI DELAVCI IN TEHNOLOGIJA

V prejšnjih dveh člankih smo podrobneje predstavili nekatere od najpomembnejših vlog v glasbenem poslu. Poleg menedžerjev, založb, distributerjev, odvetnikov, avtorskih založb, promotorjev in medijev igrajo v življenju glasbenikov pomembno vlogo še številni drugi ljudje; vsak zastopa svoje lastne koristi, ki pa niso nujno enake koristim glasbenikov, in po svoje vpliva na kakovost in trženje izdelkov. To se vse tako ali drugače kaže tudi v prodaji. Tokrat bomo na kratko spregovorili o studijskih snemalcih, producentih, mešalcih zvoka, inženirjih zvoka, glasbenih studiih in video producentih.

Producenti

Izraza producent in glasbena produkcija se v glasbenem poslu uporabljata za različne stvari. Ločimo lahko glasbene producente in pa tiste, ki se ukvarjajo s samim razmnoževanjem nosilcev zvoka in slike. Glasbeni producenti so odgovorni za zvok posnetkov in tekoče odvijanje snemanja. Dober producent ima dovolj znanja, da lahko skupini pomaga tudi z izkušnjami na področjih kompozicije in aranžmajev. Ena njegovih glavnih nalog je opremljanje skladbe z modernimi sredstvi. On odloča, katere zvoke uporabiti in kdaj ter kako bo zvenel posnetek kot celota. Odgovoren je tudi za ustrezne priprave na snemanje, optimalno izrabo snemalnih studiev in podobno. Prav tako mora imeti dobro uho za glasbo in veliko idej, biti mora fleksibilen, potrpežljiv, njegovo poznavanje tehničnih možnosti in opreme mora biti na visoki ravni. Pogosto se dogaja, da producent odločilno pripomore k razvoju in karieri neke skupine. Producent lahko s skupino sklene pogodbo, s katero se opredelijo medsebojna razmerja - producent lahko na svoje tveganje založi sredstva za snemanje. Nato izdelek ponudi založbam kaset in plošč v zameno za določeno udeležbo v prodaji. Seveda je možno, da skupina sama producira svoje posnetke, vendar ima običajno izkušen producent prednosti: dobro pozna tehniko in opremo, ima izkušnje s skladanjem in aranžiranjem, je bolj objektiven, daje nove impulze in ideje ter poglede na zvok, dobro pozna ljudi v tem poslu, prepreči možne prepire v skupini (na primer, kdo odloča o zvoku?), skupina se lahko posveti bistvenemu, to je glasbi ... (Glej Musko št. 2, 1998, op. ur.)

Mešalci zvoka

Z razvojem skupine se pojavlja vedno več ljudi in skupin, ki so povezani z izvajalci. Ko je skupina že tako daleč, da ima že dovolj repertoarja, mora izkoristiti čim več možnosti za koncertne nastope, da bi na njih nabirala potrebne izkušnje. Ena od najpomembnejših oseb v življenju glasbenikov je osebje za mešalnimi mizami na živih nastopih (mixermani ali mešalci zvoka). Mešalci zvoka so odgovorni za zvok, ki pride z odra do poslušalcev, in odločujoče (poleg glasbene opreme same, seveda) prispevajo k temu, ali neka skupina poslušalce navduši ali ne. Žal v Sloveniji na koncertih ravno ta del ni na ustrezno visoki ravni in tako neposredno uniči večino skrbnega truda, ki ga je v pripravo nastopa vložila skupina, in prikrajša obiskovalce za umetniška doživetja in užitke. Za ambiciozne skupine je mešalec zvoka nujnost. Pozna namreč vsako pesem skupine, ve, kako mora skupina zveneti, in ve, kaj je njegova naloga.

Inženirji zvoka in tonski tehniki

V osnovi so to ljudje, ki zvočne predstave, zamisli in zahteve producentov hitro in uspešno spravijo v življenje. Zelo dobro morajo poznati tehnična področja snemanja, obvladati delo z mikrofoni, mešalnimi mizami, efekti, poznati morajo tehnike snemanja in podobno. Čas je namreč denar - to še prav posebej velja za snemanja v studiih. Odgovornost za končni zvok pa vendarle nosi producent. Pogosto je producent in tonski snemalec ena in ista oseba.

Snemalni (glasbeni) studio

V snemalnih studiih nastajajo demo posnetki ali posnetki za plošče. Dober snemalni studio mora imeti dobro akustiko in mora biti dobro opremljen z vso potrebno opremo, mikrofoni, stojali, kabli, mešalnimi mizami, prostorom za miksanje, napravami za snemanje, efekti, prostorom za sprostitev … Tudi v Sloveniji obstaja cela vrsta studiev, od tistih za hobi do zelo dobro opremljenih, ki se lahko primerjajo z dobro opremljenimi studii v tujini. Temu primerno praviloma zvenijo tudi posnetki. Znano je, da so najboljši studii v tujini opremljeni tudi z odličnimi prostori za spanje, razvedrilo, imajo svojo kuhinjo, prhe … Pogosto pa se žal pozablja, da odlična tehnična opremljenost sama po sebi še ne zagotavlja tudi odlične produkcije. Bolj je namreč pomembno, kako uspešno producent in tonski snemalec izrabita dane možnosti - in pa, seveda, sposobnost izvajalcev samih.

Video producenti

Za promocijo neke plošče se glasbeniki in njihove založbe vse pogosteje odločajo za izdelavo video spotov. Video producent je odgovoren za scenarij, organizacijo in izvedbo video produkcije. V dogovoru med producentom, založbo in glasbenikom se odloči, kakšen naj bo video (torej kakšna naj bosta zvok in slika), da bo kar najbolje ustrezal glasbenemu izvajalcu - in pripomogel k uspehu prodaje plošč. Pogosto se video uporablja za ustvarjanje želene podobe izvajalca v javnosti.

Tako smo na kratko obdelali osnovne značilnosti glasbene industrije. Ker je tudi v tem poslu žal res, da je denar sveta vladar, o ustvarjalnosti glasbenikov in njihovi neodvisnosti ter umetniški svobodi v člankih nismo pisali, čeprav so to pravzaprav najpomembnejše zadeve v glasbi. Za glasbeno industrijo na splošno je bistvenega pomena, ali glasbenik prinaša denar in druge koristi, veliko manj pa jo zanimata razvoj in podpora nekomercialne glasbe. Tako se mora vsak glasbenik sam odločiti, kaj želi doseči s svojim glasbenim delovanjem. Pri teh odločitvah izhaja iz svojih želja, sposobnosti, razmer na trgu, načel in še česa. V Sloveniji so razmere za glasbene izvajalce neugodne - zaradi majhnosti trga, omejenih možnosti za nastopanje in prodajo plošč ter pojavljanje v javnosti in podobno. Tako smo pravzaprav lahko presenečeni nad številom in kakovostjo mnogih slovenskih glasbenih skupin, ki se lahko postavijo ob bok mnogih znanim izvajalcem iz večjih in glasbeno razvitejših dežel. Za to imajo zasluge predvsem glasbeniki in njihovi poslušalci, z entuziazmom, trudom in talentom. Tako smo zopet pri začetku in koncu glasbenega posla – pri glasbeniku in poslušalcu, brez katerih bi vsi drugi, ki so udeleženi v glasbenem poslu, izgubili pomen.

Zoran Urbanč je inženir zvoka, glasbenik in lastnik studia Wonderland Recording v Novi vasi pri Preddvoru. Formalno izobrazbo je pridobil na svetovno priznani šoli za inženirje zvoka - School of Audio Engineering (SAE) v Zürichu, ima pa dolgoletne izkušnje s studijskim delom, v tujini (predvsem v Švici) in pri nas.

Ali lahko poveš, kakšna sta pomen in vloga inženirja zvoka in producenta v glasbenem poslu?

Najprej bi rad poudaril, da funkcija avdio inženirja ni ista kot funkcija tonskega tehnika, temveč obsega mnogo več: glasbene zamisli, pomoč pri aranžmajih, svetovanje mladim glasbenikom ter seveda tudi delo s tehniko v studiu - snemanje, miksanje glasbe, premastering ... Vsak proces poteka, razumljivo, z rabo strokovnega znanja, ki ga pri nas, žal, še ni moč pridobiti. To je glavni razlog, da je pri nas tako veliko studiev s premalo poučenim osebjem. Obstaja namreč veliko takih studijskih delavcev, ki se sami poimenujejo avdio inženir ali sound inženir, to jim dvigne samozavest in mogoče tudi poveča število strank, vsekakor pa še ne pomeni tudi kakovostne storitve.

Vloga inženirja zvoka pri nas je zelo podobna vlogi inženirja zvoka v manjših studiih v tujini, na primer, saj je v tem primeru inženir zvoka tudi producent, tehnik, aranžer in po možnosti še studijski glasbenik obenem. Tudi v večjih studiih pri nas je podobno kot v manjših studiih - le redko prevzame vlogo producenta zares pravi producent. Te je na naših tleh moč prešteti na prste, komajda kaj jih je. V Švici, na primer, morata biti inženir zvoka in producent zelo povezana, saj je od dobre in učinkovite komunikacije med njima odvisen uspeh produkcije. Vsekakor pa ne more biti ena in ista oseba, saj so znanja vse preveč specifična, da bi jih za vrhunske rezultate produkcije lahko posedovala ena sama oseba. Saj veš, več glav več ve.

Imaš osemletne delovne izkušnje v Švici, kjer si tudi dokončal šolanje za inženirje zvoka. Ali lahko primerjaš način dela, kakovost posnetkov, rezultate snemanj tam in v Sloveniji, so stvari kaj drugačne?

Glede dela v manjših studiih ni pretirane razlike. V večjih studiih pa pri nas premalokrat pride do smiselne delitve dela. Naj opišem primer poteka produkcije v zahodni Evropi: skupina se odloči posneti večji projekt. Najprej poiščejo producenta. Le-ta posluša demo posnetke ali pride poslušat skupino na vaje, nato jim svetuje glede aranžmajev, izvedbe ter podobno. Nato skupaj s producentom izberejo studio, glede na glasbeno zvrst in globino žepa. Producent koordinira potek snemanja in je najpomembnejši člen med tehnikom in umetnikom. Velikokrat rešuje njune konflikte, ki izhajajo iz različnih stališč do zvoka nasploh. Producent je odgovoren za kakovost projekta in za porabo denarja, torej, da zanj ne porabijo več od predvidene vsote. Vsota mora biti manjša od pričakovanega zaslužka od iztržka projekta. Pri nas ves ta proces pogosto ni tako koordiniran, premišljen in profesionalno izpeljan, prav tako manjka strokovnjakov za posamezna področja. Skupine prevečkrat prihajajo v studio nepripravljene in tudi tako se izgubljata čas in denar. V Sloveniji, žal, za snemanje niso na voljo dovolj visoka finančna sredstva, to posledično močno vpliva na kakovost produkcije. Tako za miksanje pogosto zmanjka časa, morda kvalitetno posnet material zmiksajo površno. Končni rezultat pa je v najboljšem primeru povprečna produkcija.

Kako torej ocenjuješ raven glasbene produkcije pri nas?

Po mojem mnenju je v Sloveniji pomanjkanje kakovostnih produkcij očitno, to je posledica slabe organizacije produkcije same, pa tudi odsotnosti strokovnega kadra. Seveda pa imamo tudi pri nas studie in ljudi, ki se na posel dobro spoznajo in so sposobni zagotoviti zelo kakovostno produkcijo.

Ali lahko našteješ nekaj problemov, s katerimi se sooča glasbeni studio v Sloveniji, kakšne so težave, s katerimi se ubadajo studii pri nas?

Velik problem pri nas je ta, da primanjkuje strokovnih kadrov, to sem že omenil. Ljudje, ki delajo v studiih, se morajo pogosto ukvarjati tudi s povsem drugimi nalogami, kot je snemanje glasbe, na primer z managerstvom, z marketingom in tako dalje. Pogosto pride tudi do nakupa prevelike količine in napačne studijske opreme. To je prvi korak k finančni izgubi. Seveda pa mnogi problemi izhajajo iz majhnosti slovenskega prostora. Zaradi majhnosti našega trga prodajo glasbeniki in skupine - z redkimi izjemami - le omejeno število nosilcev zvoka in slike, tudi če imajo kvalitetno glasbo. Takšno majhno število prodanih CD-jev ne zmore večjih vlaganj v glasbeno produkcijo in tudi v ovitek plošče, pa kasneje v marketing.

Kaj pa svetuješ mladim skupinam glede izbire studia, priprav na snemanje?

Moj nasvet je predvsem namenjen glasbenikom brez izkušenj s snemanjem v studiu: najprej poiščite, če že ne producenta, pa vsaj izkušenega glasbenika, ki vam lahko za silo nadomesti producenta in vas modro poduči ter pravilno pripravi na trenutek soočenja s studijskim mikrofonom.

Pripravite glasbila: na kitarah naj bodo sveže strune in na bobnih nove opne. Glasbeniki naj bodo spočiti in čimbolj neobremenjeni. S seboj naj prinesejo rezervne baterije, rezervne strune, besedila, tudi notne zapise in podobno. Pred samim snemanjem je dobro imeti stik z inženirjem zvoka in se pogovoriti o morebitnih tehničnih problemih in o samem načinu snemanja.

Klemen Podjed