BAMBI MOLESTERS

Intensity!

Dancing Bear/Nika, 1999

Bambi Molesters sodijo med tiste redke skupine, ki so s skrbnim nastopanjem po domačih in bližnjih odrih pridobile splošno naklonjenost občinstva, z insiderskim navezovanjem stikov po mednarodni surf mreži pa razširile godbo in tudi poznanstva na vse strani neba. To jim je uspelo po zaslugi popolne predanosti delu, ki temelji na izoblikovani viziji godbe, potrjeni že s prvencem Dumb Loud Hollow Twang pred dvema letoma, ki ga je produciral znani kalifornijski "surfer" Phil Dirt. V nov, drugi album so se spustili brez zunanje pomoči in potrdili, da niso le skupina z dodelano vizijo, ampak povsem samozavestna zasedba s kazalci pravega mojstrstva. Dobrohotno blagoglasje Bambi Molesters ne deluje pomirjujoče, ampak zelo privlačno in na trenutke celo provokativno, saj povsem instrumentalna godba dopušča svobodo dojemanja in sproščeno gibanje brez naglice po prostoru. Intenziven izdelek z globino je časovno nedoločljiv, tako rekoč brezčasen album, ki bi se ali se bo prilegel nekoč, zato je njegova navidezna arhaičnost povsem brezpredmetna. Izpiljena predanost surf zvokom dela Bambi Molesters močne in povsem prepričljive. Ob priredbo Dicka Dala ali The Wailers so prilepili tudi aranžirano domačo tradicionalno skladbo Napuljska gitara, s katero z vso lahkoto zavrnejo vse očitke amerikanizacije, saj je skladbo že v šestdesetih preigravala ena izmed hrvaških garažnih skupin, in potrdijo, da le ni vse z one strani oceana, kot se tudi surf ni (pre)rodil s Pulp Fiction. Ne pristajajo na enodimenzionalno preigravanje - z avtorskim pečatom in inovativno drznostjo širijo in bogatijo izraznost, ki je z albumom Intensity! postala povsem prepoznavna in samo njihova.

BIGor