Letnik: 1999 | Številka: 5 | Avtor/ica: Zoran Pistotnik

GANELIN/VYSNIAUSKAS/GOTESMAN

Trio Alliance

Leo Records, 1998

VYACHESLAV GUYVORONSKY/EVELIN PETROVA

Chonyi Together

Leo Records, 1999

Londonsko založbo Leo Records in predvsem njenega lastnika ter programskega usmerjevalca Lea Feigina smo v njunih najboljših časih cenili zaradi diverzantskih podvigov, v katerih je tihotapsko pridobival trakove s posnetki sovjetskega radikalnega jazza in mu s tem omogočal diskografski "come out" na Zahodu. Po obdobju zatišja - vsaj glede povezav s to materijo, ko pa se je še vedno dovolj smelo posvečal ne najbolj popularni kontinuiteti predstavljanja neortodoksnih odvodov in klasikov afroameriške ponudbe - se je Feigin vrnil k svoji ljubezni. Ponovno je pričel slediti glasbenemu dogajanju, ki je povezano z njegovimi za nekaj časa izgubljenimi, pa zdaj spet najdenimi varovanci. S tistimi, ki so se za nekaj časa izgubili tako v ustvarjanju, kot tudi v zanimanju mednarodne glasbene javnosti za njihov tip glasbenih praks. Zdaj so najdeni najbolje možno: v zdravi, nepretenciozni, z nobenim glasbenim trendom izsiljeni kontinuiteti ustvarjanja. Tokrat imamo opraviti z albumoma, ki sta jima vtisnila osnovni pečat dva veterana nekdanje sovjetske radikalne glasbene scene v slogu, ki spominja na njune najbolj značilne dosežke. Klaviaturist Vjančeslav Ganelin je s triom Alliance v resnici rekonstruiral svoj legendarni Ganelin Trio, ključno zasedbo sovjetskega radikalnega jazza druge polovice tega stoletja. Trobentač Vjančeslav Gajvoronski pa se je vrnil k formatu, ki mu je zagotovil mednarodni ugled: h komorni postavitvi dua, kakor ga je desetletja sestavljal z basistom Vladimirjem Volkovom. Seveda gre v obeh primerih za pomladitev, a tudi za ohranjanje in prepoznavanje tedanjih osnovnih izhodišč. V triu Alliance predstavljata pomladitev litvanski pihalec Petras Višniauskas in ukrajinski tolkalec Arkadij Gotesman; vendar samo glede na samega Ganelina, saj sta sicer po dolgoletni glasbeni karieri že tudi sama prava veterana. Partnerica Gajvoronskega, harmonikarka in pevka Evelin Petrova, pa je po letih in glasbenem stažu res novinka. Očitno je pomladila tudi njegov izrazni koncept, saj njun prvi skupni album vsebuje enajst krajših skladb Gajvoronskega s slišno tematsko poanto, ki jo je marsikdaj mogoče razbrati že iz samega naslova skladbe. V nasprotju s tem pristopom Ganelin ohranja prepoznaven koncept odprte ekstenzivne kompozicije, ki v resnici nastaja s svobodno improvizacijo vseh treh udeležencev. Tako njihov album vsebuje le dva po okroglih 35 minut trajajoča izseka brez naslova s koncertnih nastopov. Posnetka sta nastala med njihovo litvansko turnejo oktobra 1996. Če je drugi precej shematsko zastavljen niz solističnih predstavitev vseh treh sodelujočih, ki se preplete v kolektivni sklep, pa je posebej markanten prav prvi, ki nas z vztrajnim kolektivnim tkanjem zvočnega tkiva - pri tem Ganelin spet zelo okusno uporabi sintetizator zvoka - vpelje v najboljše zvočne pustolovščine nekdanjega Ganelin Tria. Oba albuma imata vsaj dvojni pomen: sta osvežitev precej letargičnega dogajanja na evropski radikalni postjazzovski sceni in sta signal, da velja biti ponovno pozoren na ustvarjanje glasbenikov, ki prihajajo iz širnih prostranstev nekdanje Sovjetske zveze.

Zoran Pistotnik