MUSIC FROM UGANDA VOL. 1–3

Traditional Music, Modern Traditional Music, Modern Echoes Of Kampala

Caprice Records, 1996

Dobro leto je, kar smo predstavljali tridelno izdajo aktualne tradicionalne godbe iz Tanzanije in Zanzibarja, ki jo je zagrešila švedska založba Caprice Records. No, ta založba smelih podvigov ni ustavila pri omenjeni občudovanja vredni študiji, ampak se je ob vseh drugih zadevah lotila nekaj podobnega v geografsko bližnji, a po glasbeni plati precej neznani deželi vzhodne Afrike ter postregla s prav tako tridelno izdajo aktualnih posnetkov, ki so nastali v Ugandi. Music from Uganda je preprost skupni naslov treh albumov, med katerimi nosi vsak tudi podnaslov: Traditional Music, Modern Traditional Music in Modern Echoes of Kampala. Na vseh treh z glasbo obilno založenih albumih je posredovan poskus predstavitve preseka aktualnega glasbenega dogajanja v Ugandi ob izteku tisočletja.

Nekaj malega geografije, zgodovine in etnologije bi bilo potrebno, da bi nazorneje pokazali na okoliščine, ki so povzročile izjemno raznovrstnost in večslojnost sedanjega glasbenega dogajanja v tej deželi. Žal za to tokrat nimamo prostora. Dejstvo pa ostaja, da je Uganda del vzhodnoafriškega ozemlja, kjer se je sploh pričela človeška evolucija. To in pa številne migracije s kulturnimi posledicami, o katerih priča populacijska zgodovina, se danes vse pozna v pestrosti glasbene ponudbe, ki z bodočim razvojem infrastrukture, ko bo kolikor toliko primerljiva z drugimi predeli Afrike, obeta postati ena zanimivejših na tem planetu. Ena izmed posledic dogodkov v kolonialni in polpretekli zgodovini dežele je tudi ta, da danes ugandski glasbeniki v najboljšem primeru delajo polprofesionalno ter v zelo težkih gmotnih in produkcijskih razmerah, čeprav si sedanji režim prizadeva, da bi nevtraliziral posledice, ki jih je podedoval.

Ikoce je tradicionalna skupina, katere posnetek otvarja in tudi zatvarja prvi album, ter je zelo prepoznavna za vsebino albuma. Ikoce je pravzaprav naziv popularnega plesa, značilnega za ljudstvo Langi, ki mu skupina etnično pripada. Opraviti imamo s tipom skupine, ki je značilen za ta del Afrike in ima korenine v novejši zgodovini teh dežel ter korespondira z družbenimi in političnimi dogajanji v njih. To so tako imenovane organizirane kulturne skupine; pri nas bi jim verjetno rekli amaterska oziroma ljubiteljska vaška kulturno prosvetna društva, ki med drugim početjem ohranjajo predvsem kulturno tradicijo okolja in svoje etnične entitete, tega pa seveda ne morejo početi brez vplivov sodobnosti ter aktualnih vsebin. Naziv ženske skupine Wollo Women Handicraft and Commercial Farming Group, pripadnic ljudstva Acholije, je v tem kontekstu naravnost ilustrativen. S prvega albuma velja omeniti še enega najbolj cenjenih ugandskih ljudskih godcev, ki je eden redkih na tej kompilaciji, za katerega so zapisali, da je lokalni poklicni pevec. Joseph Ochom je tip potujočega in gostujočega afriškega trubadurja, kakršne najdemo v vseh predelih te celine. Ob bok pa mu lahko postavimo Watamuna Constanta, predvsem pa Alberta Ssempekeja, ki je s svojimi Master Musicians of Uganda, pri katerih sodeluje tudi nekaj glasbenikov evropskega rodu, eden zadnjih nadaljevalcev glasbenega izročila kampalskega kraljevega dvora. V tem okviru spoznavamo tudi druge izvajalce s prvega albuma, ta pa se organsko naveže na drugega, Modern Traditional Music. Ob Dimu Abiloju, Bernardu Kabandi Ssalongu in skupini Kazana Vizana - vseh trdno zasidranih v tradiciji, a s prepoznavnim lastnim avtorskim pečatom - posebej izstopi Holy Rosary Church Choire, značilen amalgam afriške tradicionalne izkušnje in liturgičnega prepevanja. Če sta prva dva albuma zbirki terenskih posnetkov različnih skupin, pa tretji, Modern Echoes of Kampala, nazorno zmeri glasbeni utrip urbanemu glasbenemu dogajanju v prestolnici. Tokrat ne gre za posnetke posameznih predstavnikov, ampak imamo opraviti z "all stars" zasedbo, s skupnim nastopom najbolj cenjenih kampalskih etno pop glasbenikov, ki se tudi sicer srečujejo na tamkajšnjem prizorišču ter skupaj in posamično z velikimi težavami ohranjajo pri življenju današnje urbano glasbeno dogajanje v tej deželi. Ta trojni album je glasbeno zanimiva, po povednosti zelo ilustrativna izdaja, ki v celoti dosega podobne dostopne študijske predstavitve glasbenega dogajanja v posameznih sredinah Črnega kontinenta; o njem bi se dalo še veliko povedati.

Zoran Pistotnik