Letnik: 1999 | Številka: 5 | Avtor/ica: Jure Matičič

SQUAREPUSHER

Budakhan Mindphone

Warp, 1999

CUBE and SPHERE

Great Norwegian Explorers

Disko B, 1998

"Kako zelo se je spremenil zvok Toma Jenkinsona," bi lahko rekli zvesti navdušenci njegovih zgodnjih stvaritev, med katere lahko vključimo predvsem albuma Feed Me Weird Things in Hard Normal Daddy. Lanskoletni album Music Is Rotted One Note je za Squarepusherja pomenil prelomnico, na kateri je zapustil drum’n’bass godbo in se podal v kvazi dubovske eksperimente ter se še bolj očitno poglobil v freejazzovske in fusion korenine. Osnove njegove glasbe, principi ustvarjanja pa se še vedno niso spremenili. Budakhan Mindphone pomeša prva dva albuma in Music Is Rotted One Note v akustično celoto. Squarepusher se namesto k hektičnemu elektronskemu programiranju bobnov zateka k pravim glasbilom ter k veliko tršemu basu, kot smo ga vajeni. Element kičastega in ironičnega funka pa je tako ali tako izginil že pri prejšnjem albumu. Budakhan Mindphone, kot nekakšna vmesna stopnja (mini album), doda še nekaj starih elementov, ki so nas v letih 1996/97 tako navdušili. To so podivjani bobni, ki vendarle niso tako divji, saj jih je odigral kar Tom Jenkinson sam (sam je igral tudi na vsa druga akustična glasbila na albumu). Sedem komadov, ki nam dajo okroglih 30 minut glasbenih užitkov, še vedno presenetljivo hitro menja tempo, z veseljem pa slišimo tudi kak nostalgičen izlet v boben in bas.

Cube and Sphere sta, podobno kot Squarepusher, drum’n’bass reformiranca. Gerharda Potuznika poznamo po mnogih projektih za dunajske založbe (Cheap, Sabotage) in po elektro albumu Amore Motore (Autobahn) za založbo Mego. Hans Platzgumer prihaja iz mešanih glasbenih ozadij, podobno kot Potuznik. Začel je kot rockovski glasbenik, končal pa kot ugledno ime avstrijske elektronike, ki v prostem času posluša Sheryl Crow. Dve obskurni avstrijski osebi torej, ki se album namenita izdati pri nemški založbi (Disko B). Album Great Norwegian Explorers se samo predstavlja kot boben in bas, saj je v resnici nekaj čisto drugega od tipične angleške šablone. Drum’n’bass se kljub močni prisotnosti pri Cube and Sphere ne pojavi kot glavno izrazno sredstvo. Poudarek je na podlagah, na temačnih godalih in mrzlih, grozečih zvočnih pokrajinah. Rekli bi lahko celo, da zveni gotsko, industrijsko. Na trenutke se vse skupaj prelevi v neke vrste mutiran elektro, ki najbolj spominja na Potuznikove EP-je pod imenom Gerhard Deluxe. Avtor štirih komadov (od osmih) je Platzgumer, dva sta nastala v sodelovanju, zadnja dva pa je naredil Potuznik sam. Zvočna celota ostane kljub solističnim naporom nedotaknjena, saj sta si avtorja slogovno zelo podobna. Naslovnica še najlepše ponazori vsebino plošče: mrzla, zabrisana siva pokrajina, s prikrito modro barvo, ki noče izdati kraja, ki ga prikazuje.

Jure Matičič