Letnik: 1999 | Številka: 5 | Avtor/ica: BIGor

FLAMING SIDEBURNS in BAMBI MOLESTERS

Ljubljana, KUD Franceta Prešerna, 13. 4. 1999

"Pa smo le dočakali!" je bil (gotovo) eden od vzklikov tukajšnjih rokenrol fanatikov ob napovedi nastopa finske skupine The Flaming Sideburns, predstavnice skandinavske rokenrol vročice, ki je v zadnjih letih zavela po vseh rockovskih kanalih. V naše kraje so ponorele Fince pripeljali njihovi prijatelji Bambi Molesters iz Siska, ki so izkoristili skupno turanje po tukajšnjih odrih za opozorilo na izid novega, drugega albuma Intensity!. Ponovni nastop te edine surf skupine z našega konca sveta je potrdil, da je z rednimi nastopi pridobila publiko na svojo stran, saj tako toplega sprejema ni deležna vsaka "domača" skupina. To je bistveno prispevalo, da se je skupina kljub mlačnemu, že skoraj zadržanemu uvodu zelo hitro razvnela in "picajzlasto" igranje nadomestila z razdajanjem zvoku. Ta je nosilni steber tega instrumentalnega, le redko tudi vokalnega kvarteta, ki navidezno arhaičnost bohoti z raznolikimi glasbenimi krajinami, s katerimi se na trenutke tudi oddalji od konvencionalnih rockovskih tirnic. Bogata izraznost z osnovami v surfu je prav zato pritegnila tolikšen del prisotne publike, ki si ni mogla kaj, da ne bi zahtevala več. In kaplja je šla čez rob in evforičnost tudi, to pa je bila več kot dobra priprava za sprejem vročekrvnih Fincev, ki z neposrednim recikliranjem rokenrola niso zahtevni za uho, so pa privlačni za heterogene rockovske okuse. Z napovedjo nastopa "najboljše!" evropske garažne skupine se je vnel plaz znanih in že tolikokrat prebavljenih kitarskih rifov, da vsega skupaj ni bilo težko požirati in prebavljati. The Flaming Sideburns so - zavedajoč se potrebe po šovu, ki postaja na izteku tega stoletja pravi hit - potencirali že tako vroč odziv publike s konkretnim rockanjem. Začinjenost s komunikativnostjo in z nenehnimi težnjami po vključitvi publike v koncertno predstavo je dala The Flaming Sideburns dodatnega poleta, s katerim so potrdili družabnost te urbane kulture. Prav recikliranje in parafraziranje priljubljenih konstrukcij kakšnih Sonics in nenehna naslanjanja na najbolj znano rockovsko skladbo Louie, Louie ter druge bolj ali manj znane stavke rockovske zakladnice šestdesetih so tisti detonatorji, s katerimi so The Flaming Sideburns vneli dvorano KUD Franceta Prešerna, ki že dolgo ni doživela takšne rokenrol predstave. Čisto drugo vprašanje pa je, ali bomo vedno živeli le od preteklosti ali bomo končno le dognali, da obstaja tudi kaj več kot samo recikliranje. Kakorkoli že, The Flaming Sideburns bi morali biti naslednjič še bolj vroče sprejeti, to pa bo potrdila prihodnost.

BIGor