Letnik: 1999 | Številka: 6/7 | Avtor/ica: BIGor

Akcija Free B92

NET AID

Internet je vodilni globalizacijski medij modernega sveta, ki nudi kopico preverjenih in nepreverjenih informacij, dostopen je dogmatikom in svobodnjakom in po njem lahko zgroženo skačemo z liberalnih na rasistične in z ultraanarhističnih na korporativne spletne strani. Obilica dosegljivih informacij in pogledov na svet je dober kanalizator za krik(e) v svet. Ob številnih internet revijah so tudi internet radii, ki prodrejo v našo čumnato iz najoddaljenejših koncev sveta; za poslušanje ne potrebujemo več radijskega sprejemnika - potreben je priključek na internet in nekaj denarja za dodatno opremo. Številne lokalne in nacionalne radijske postaje so postavile spletno stran, nekatere so se osredotočile samo na oddajanje, so pa tudi takšne, ki so se pod prisilo razmer zatekle k oddajanju samo po internetu - ena takšnih je ekipa beograjskega neodvisnega radia B92.

Radio B92 sodi med tiste jugoslovanske neodvisne medije, ki so z raziskovalnim novinarstvom, zagovarjanjem človekovih pravic ter svobode govora in izražanja že od samega začetka glasnik demokracije, političnega pluralizma in drugačnosti, zato tudi trn v peti Miloševićevemu državnemu totalitarizmu. Lani novembra je Radio B92 dobil zavidljivo nagrado MTV's Free Your Mind, zaradi katere se je za trenutek omilila neposredna represija državnih organov, ki pa so z budnim očesom nadaljevali ideološki nadzor nad radijskim programom in neodvisnim novinarstvom B92. Zato sploh ni bilo presenetljivo in pretresljivo, ko je le nekaj ur pred začetkom NATO-vega bombardiranja Jugoslavije (torej 24. marca 1999) ekipa tega radia doživela prepoved oddajanja, represivno odstranitev dotedanje uredniške in vodstvene strukture, tudi odgovornega urednika Verana Matića, ki so ga odpeljali neznano kam za dvanajst ur. Državna sila je na vodstvena mesta ustoličila svoje lutke, ki so na frekvenci tega radia nadomestile rokenrol in druge "drugačne" godbe s srbsko turbo folk godbo ter neodvisno raziskovalno novinarstvo z uradnimi in državno potrjenimi novicami. Dosedanja radijska ekipa, onesposobljena in brez potrebne infrastrukture, se je pred grožnjami državne represije zatekla v "ilegalo" pod razpoznavnim imenom Free B92. Skoraj istočasno, ko je mednarodna skupnost naznanila ukinitev uporabe interneta na področju Jugoslavije, se je "prava" ekipa Radia B92 odločila za prekinitev vsiljenega medijskega molka in se je podobno kot pred tremi leta zatekla k internetu, po katerem še danes deluje s starim sloganom: "Ne verjemi nikomur, niti nam!" V sodelovanju in s tehnično podporo dunajskega Kunstradia, avstralskega Radia Qualia ter v Amsterdamu delujoče organizacije HelpB92, ki se zavzema za medijsko svobodo govora v Jugoslaviji, je na spletnih straneh www.free92.net, www.helpb92.xs4all.nl in www.b92.net izpeljala s petka na soboto, 15. maja, prvi obrok kulturno-radijske-internet akcije NetAid. Z njo je počastila desetletnico delovanja Radia B92, hkrati pa tudi začela mednarodno akcijo proti vojni in proti državni represiji; k udeležbi s(m)o vabljeni vsi glasbeniki, ustvarjalci, umetniki, producenti in tudi navadni smrtniki. Prispevke lahko pošljemo na naslov: ORF-Kunstradio, Attn. NET-AID, Argentinier Str. 30, A-1.040 Wien, Austria, kjer se zbirajo vsi materiali za omenjeno akcijo, ki se bo odvijala vsak mesec, dokler "pravi" Radio B92 ne bo nazaj na stari frekvenci.

NAS NET AID

Prvi 24-urni program se je odvijal v živo s prenosi in vključitvami iz različnih klubov in studiev, raztresenih po vsem svetu, in s predvajanjem poslanih materialov. V prvi akciji 15. maja so med drugimi sodelovali Sonic Youth s posnetkom letošnjega spomladanskega koncerta v Parizu in z didžej izborom "breakfast music" Steva Shelleyja; Mike Watt, znan po delu v skupinah Minutemen in Firehose, se je oglasil v živo iz losangeleškega studia s spremljevalno skupino Black Gang; berlinska ekipa z založbe Digital Hardcore Recordings se je predstavila z EC8RO, Patricom Catanijem in Stevom Hivom; makedonska skupina Anastasia je posredovala letos februarja posneto skladbo Slaga se sl'nce da zajde, podobno tudi ameriška skupina Boiled In Lead s skladbo She, navdahnjeno z Balkanom. Delež je prispeval Southern Studio s skupinama Tone in Thatcher On Acid, medtem ko je Sid Griffin predstavil Grama Parsonsa v enournem country and western didžej programu. Obenem je bil tudi predstavljen zapis koncerta ob 10. rojstnem dnevu Radia B92, ki se je zgodil 13. maja letos na skrivni lokaciji v Beogradu; nastopile so skupine Darkwood Dub, Kanda Kodža i Nebojša, Jarboli in Neočekivana sila koja se iznenada pojavljuje i rešava stvar. Bistveni delež 240-urnega programa po internetu so dopolnili številni didžeji z različnih koncev sveta z didžej seti (John Acquaviva iz Kanade, Angleži Miles Holloway, Charlie Hall in DJ Blim, nemški DJ Hell, francoski Fred Giteau in mnogi drugi), med njimi tudi didžeja Radia B92 Vlado Janjić in Božo Podunavac,ter številni ekperimentalni projekti, kot sta Xchange, ki je potekal v navezi Tetusa Kogawe z Japonske, Boruta Savskega iz Ljubljane in Radiaqualia z Dunaja, ter Other Voices: Echoes From A War Zone v sodelovanju Gordana Paunovića in Kunstradia.

Prvi obrok akcije NetAid je naletel na pozitivne odzive, saj so se oglasili poslušalci in poslušalke z najrazličnejših koncev sveta (od Amerike in Evrope do Azije in Avstralije), to daje še dodatnega elana za nadaljevanje začete akcije. Številne radijske postaje so neposredno prenašale akcijo po radijskih valovih (v Latviji, Sloveniji, Avstriji, Švici in na Nizozemskem), oglasile so se tudi prepovedane in zaprte radijske postaje, na primer Radio Minsk 101.2, ki ga je pred tremi leti zaprl predsednik Belorusije Lukašenko. Pestra paleta glasbenikov in glasbenic ter didžejev in drugih sodelujočih neposredno predstavlja živo sliko odprtega in svobodnega odnosa do različnih glasbenih praks in svobode izražanja radijskega programa B92. Ne gre pa samo za akcijo v podporo beograjskemu radiu B92, ampak tudi za mirovniško akcijo proti nesmiselnosti vojaškega dialoga in akcijo za svobodo govora in izražanja. Ali kot pravi amsterdamski medijski kritik Geert Lovink: "Jugoslovanska civilna družba in njeni mediji so uničeni. Mediji, ki so se odrekli širjenju državne propagande, so zaprti, vendar nas dogodki, kot je NetAid, spominjajo na druge čase." Vlivajo zaupanje v prihodnost, četudi večina sodelujočih in spremljevalcev nima neposrednega vpliva na mednarodno politiko; gre za akcijo solidarnosti in miru, ki je z razširjenostjo in odzivi nanjo enkraten primer globalne akcije.

BIGor