Michael Gira

NJEGOVA ENTROPIČNA VISOKOST

"O ukinitvi Swans sem razmišljal že pet let prej, preden sem jih tudi v resnici ukinil. Že takrat sem razmišljal o drugih stvareh, vendar sem bil obenem obremenjen z idejami, ki sem jih želel dokončati. Želel sem jih še razvijati, izboljševati in jih pripeljati do konca. Potem sem se šele lahko začel ukvarjati z drugimi stvarmi."

Ne, Michael Gira se po ukinitvi Swans ni upokojil. Še bolj zagnano ustvarja naprej, čeprav se je na površju umiril. A ostaja na svoji strani. Ohranja poetski jezik, razpoznaven med mnogimi, edinstven spoj skrajnih simbolov, s katerimi gradi psihološki svet človeka, ki bi rad prišel sam sebi do konca, a ve, da mu nikoli ne bo uspelo. Če je prej demone preganjal s kriki iz polnih pljuč, se sedaj obrača k njim skoraj spravljivo, z mehko, akustično podlago in z melodičnim, stalno artikuliranim petjem. Pri tem mu pomagajo angeli luči, zvesti pomočniki, da v zaklinjanjih ne ostane čisto sam.

Swans mu še vedno pomenijo ogromno. Ko je zavestno sklenil poglavje, je pospravil za seboj, uredil stari katalog. V dvojnih diskih v lični kartonski embalaži sedaj sortira posamezna obdobja plodne preteklosti. Da ostane res tisto, kar je vrednega. "Ponosen sem na to, kar sem naredil s Swans, in menim, da je to dragocena glasba. Ampak obenem slišim napake, vmes so stvari, ki jih ne morem poslušati."

Krog je sklenil z monumentalnim dvojnim albumom Soundtracks From The Blind, kjer je združil vso lastno zgodovino in nakazal prihodnje težnje. Te je sedaj razmejil: "Rad bi se oddaljil od Swans, kolikor je mogoče. Pesmi sem začel pisati sam. Ne potrebujem vsega soničnega hrupa za seboj, samo osnovne stvari, glas in akustično kitaro. Tako smo tudi snemali album New Mother; kasneje sem le dodajal naravne zvoke, torej sem pesmi orkestriral. Pri Swans sem imel najprej zvok, ki sem ga razvijal, sedaj je pesem osnova za vse."

Drugi pol zanimanj je prav tako že realiziral z dvema ploščama pod imenoma The Body Lovers in The Body Haters. Glasba je večinoma instrumentalna in zgrajena na ambientalnih pasažah, ki se komajda premikajo. Vsako glasbilo je kot potopljeno v morje zvokov, kjer se napetosti sproščajo le v notranjih gibanjih zvočnih plasti. Michael pa "novih" usmeritev ne opravičuje z zunanjimi vplivi, čeprav se je v zadnjih letih spet odprl in spremlja karseda raznoliko glasbo. "Težko rečem karkoli o vplivih. Večina se nanaša na mojo lastno preteklost, ki jo želim le razvijati. Ampak poslušam zelo različno glasbo; od Hanka Williamsa in Johnnyja Casha do Pan Sonic, Jima O’Rourka, Tortoise, Tonyja Conrada. Res vse."

Pod imenom skupine Angels Of Light je v letu dni nastal album New Mother. Prva plošča Michaela Giraja po ukinitvi Swans s pravimi pesmimi in zgodbami. Gre nazaj med tradicionalne oblike ameriške zapuščine, v folk in blues, celo gospel z zadržanimi dramskimi razsežnostmi v The Man With The Silver Tongue. Pesmi so umirjene, tako pride do polne veljave njegov glas. Vsaka podrobnost je na svojem mestu. Vsak zlog oblikuje skladno s pomenom. Je bližje samemu sebi kot kdaj prej. To je njegov Boatman’s Call.

Na albumu gostuje osemnajst glasbenikov, ki so se v veliki meri prilagodili celostnemu razpoloženju. Pa čeprav so med njimi nekdanji pomočniki v Swans (Christoph Hahn, Bill Rieflin, Phil Puleo, Bill Bronson, Martin Bisi, Larry Mullins, Hahn Rowe ...), ki so igrali predvsem na moč. Sedaj je njihova vloga v dekoraciji, zgolj barvanju že oblikovanih pesmi. "Ja, do neke stopnje sem nadzoroval njihove prispevke, a obenem sem jim dopustil svobodo, ker cenim, kar počnejo. Sicer jih ne bi niti povabil. Rad jih imam kot posameznike in kot osebnosti. Dal sem jim le osnovne smernice … Vse je ostalo na posnetkih, kasneje smo popravljali le nivoje. Tudi nisem uporabil vseh studijskih efektov, eksperimentiral sem le tako, da sem glas peljal prek ojačevalnika in potem z odmikanjem mikrofona dobil potreben prostor v zvoku. Podobno sem naredil z godali in bobni. Nisem uporabil digitalnega reverba ali kaj podobnega. Zanka (loop) se sliši le v eni pesmi. Vse je naravno, kot je le možno."

Če je navzven zadržan, se znotraj niti najmanj ni umiril. Še enkrat obračunava z lastno preteklostjo v visokem poetičnem slogu ("When the warm wind blows through the corridors and tiled halls, there you are, the mad guardian of your empty room," v Song For My Father). Ne ustavlja se pred moralnimi zadržki, gre do konca in čez. Še vedno slavi predvsem njo, res zahteva veliko, a ponuja največ ("My mouth tastes like sugar ‘cause you live on in my skull - now let me go. And I will be forever yours," v pesmi Forever Yours). Ker je dosleden, podobno pričakuje od drugih. Predvsem pozornost na nastopu, kjer da vse od sebe. Sedaj ves čas sedi, da bi bil bližje sebi in da bi se lažje osredotočil na petje. Tu je najmočnejši. V živo dobi njegov glas telesne dimenzije, prenaša vso strast in energijo, zadrževano na robu izbruha. Je človeški, kot se le da, naraven in izrazen. Pristen. "Še bolj bom šel v tej smeri. Za Angels Of Light imam pripravljenih dvanajst novih pesmi, ki so prav romantične, sladke, melodične - vsak naj bi jih poslušal v sobi sam."

Požvižga se na običajna pravila predstavljanja ustvarjalnosti. Čeprav je plošča New Mother še povsem sveža, predstavi komaj kaj pesmi z nje. Od stare zaloge nič. Raje že novo gradivo, ki še čaka na realizacijo na nosilcu zvoka. "Ja, po tej turneji si bom vzel čas za snemanje novih stvari, The Body Lovers in Angels Of Light. Po ločitvi od žene sem se preselil v New York, tudi zato, ker je tam veliko glasbenikov, ki mi lahko pomagajo."

Michael Gira je eden največjih. Na ravni tistih avtorskih osebnostih, ki se enakovredno izražajo v različnih umetnostnih smereh. Njegove besede učinkujejo tudi zgolj na papirju, v zbirki kratkih zgodb Consumer And Other Stories. Le da v nasprotju z Nickom Cavom, Tomom Waitsom in Davidom Sylvianom nima zaledja močne gramofonske založbe in posledično ustrezne promocije. Skrbi sam zase, z lastno Young God Records. "Kot del ločitvenega postopka z Jarboe, je ona prevzela skrb nad spletno stranjo na internetu (www.swans.pair.com), medtem ko jaz skrbim za založbo. Menim, da sem uspešen. Sicer ne zaslužim ne-vem-koliko, ampak lahko nadaljujem. To je najpomembnejše."

Kljub ločitvi je album New Mother posvečen prav njej. Michael z najbolj naravnim izrazom zlahka izpove: "Še vedno je najpomembnejša oseba v mojem življenju."

Z Michaelom sem se pogovarjal 21. maja 1999 po nastopu Angels Of Light v Firencah.

Janez Golič