Letnik: 1999 | Številka: 6/7 | Avtor/ica: Rok Jurič

JANEZ GREGORC, MILAN DEKLEVA

Hiša zvoka

ZKP RTV Slovenija, 1999

Slovenski jazzovski glasbeniki se na cedejkah ne pojavljajo ravno pogosto. Vendar tokratna cedejka Hiša iz kart Janeza Gregorca in Milana Dekleve kaže, da so tudi sicer redki diskofilski izleti naših godbenikov lahko prijetni in celo poučni. Prav slednji, didaktični namen je pri tej cedejki opaznejši in celo navdušujoč.

Hiša iz kart je z besedilom Milana Dekleve poslikan sprehod med prvinami jazzovske glasbe, namenjen predvsem mladim, ki se z jazzom šele spoznavajo. Čeprav je z besedilom težko secirati prvine katerekoli glasbe, še posebej pa jazzovske, ki je v svojem bistvu zelo vezana na neubesedljivo esenco te velike Umetnosti, je Milanu Deklevi z nadvse slikovitim in doživetim besedilom uspelo orisati jazzovske prvine, ki jih v glasbeni govorici - zvokih - niza skladatelj Janez Gregorc. Tako spoznamo bistvo teme, motiva, harmonije, ritma, kontrapunkta - terminov, ki jih jazzovski glasbeniki uporabljajo skoraj intuitivno, neposvečenemu v jazzu pa pomenijo večno uganko o pravem pomenu teh besed. V Hiši zvoka so te reči postavljene na pravo mesto in mladi poslušalec, pa ne le mladi, jasno zasliši in začuti pomene teh besed v glasbi sami, saj besednemu orisu, denimo, teme takoj sledi glasbena tema v izvedbi Big banda RTV Slovenija. Besedilo se po liričnosti in doživeti interpretaciji, ki jo prispeva Bojan Emeršič, lepo vklopi v glasbeni tok in je kot tako zanimivo tudi brez glasbe. Kot je tudi glasba sama zanimiva brez besedila, o tem se lahko prepričamo na drugem delu cedejke, ko je celotna Hiša zvoka posneta le v izvedbi big banda. Takrat se povsem pokaže že zdavnaj preverjeno skladateljsko mojstrstvo Janeza Gregorca.

Hiša zvoka je hvaležen didaktični pripomoček, ki pa cilja na mnogo širšo publiko, kot so le najstniki, katerim je namenjen. Osnove jazza, ki jih je ob poslušanju te glasbe pa le dobro poznati, so običajnemu smrtniku le malo znane. Da ne bo več tako, bo poskrbela ta cedejka, vsaj upamo lahko. Za prosvetljevalsko poslanstvo je namreč prav dovolj prijetna, dobra in mična. Ko bi to le spoznali tudi tisti, ki jim je namenjena.

Rok Jurič