HEINRICH AT HART

Heinrich at Hart

Position Chrome, 1999

Če je zvok založbe Position Chrome (industrial hatecore terrorstep) zelo oddaljen od norme drum'n'bassa, potem je prvi album Heinricha at Harta (HaH) še dlje. Njegov edinstven zvok je bil prepoznaven že v produkciji, ki jo je prispeval k prvi kompilaciji založbe Position Chrome konec leta 1997; še posebno en komad je bil epski, simboličen in nostalgičen, saj je simpatiziral z elektroniko osemdesetih (na primer Depeche Mode). Njegove prejšnje vinilne izdaje so raziskovale tako ta nostalgični slog kot nekaj bolj podobnega apokaliptičnosti založbe. Tako je bilo težko napovedati, kakšen naj bi bil prvenec, dejanski rezultat pa človeka še bolj zmede; že na ovitku je zastrašujoče nemško besedilo o metafiziki poetične kompozicije, lirsko besedilo, ki odseva retroromantiko glasbe in neapologetsko veličastnost. Elementi zvoka Front 242 so trenutno neizbežni in tudi HaH jim ne more uiti. Ma City je romantično obarvan, saj združuje akorde sintetizatorjev zvoka iz osemdesetih in robato ozračje Front 242. V Intru naivni, otožni akordi spominjajo na Aphexa Twina in na zgodnje izdaje skupine Kraftwerk. Kljub nenehnemu pričakovanju, da bodo melodije izginile za napadom hrupa, ki se nikoli ne pojavi, zvoki vijugajo do blagega sklepa. Live in hd ima podobno lebdečo hitrost, čeprav deluje nekoliko bolj opustošeno. In kar stvar še bolj zaplete - zdi se, da je zgrajen na semplu z albuma Incunabula enote Autechre, konča pa se podobno kot World in my eyes skupine Depeche Mode. Še en zaščitni znak HaH je uporaba evforičnih izbruhov hardcore basa; z njimi poživi blažje in tudi trše dele albuma. Album, ki se izmika uvrstitvi v en sam žanr, karakterizirajo nestabilnost in dramatične menjave sloga ter hitrosti. Zvok albuma je zvok EBM-a, klasicizma, elektra, terrorstepa, romantike in drugih slogov - v titanskem boju se borijo za prevlado, ki je ne dobi nihče. 4/5

Codex

prevod Eva Horvat