Letnik: 1999 | Številka: 6/7 | Avtor/ica: Zoran Pistotnik
DAVID MURRAY BIG BAND
The Obscure Works Of Duke Ellington And Billy Strayhorn
3D Family, 1998
HERBIE HANCOCK
Gershwin’s World
Verve/Polygram, 1998
Vsak svoje sta prispevala k sodobnim tokovom jazzovskih in postjazzovskih praks: Hancock kot Milesov mladec in razvijalec fuzijskih odvodov, ki se je pozneje vrnil v varno zatočišče blaziranih obdelav klasičnega in klasicističnega jazzovskega gradiva, ter Murray, ki je kot hardbopovski tradiciji zavezan radikalec od sedemdesetih zrasel v kompetentnega avtorja, čigar ustvarjalna amplituda zaobjame zvezdniške trenutke (npr. z oktetom) in čiste spodrsljaje ter ves čas tudi privlačne poskuse z velikimi pihalnimi zasedbami. Nikoli zares povezana sta se lani znašla s skupnim imenovalcem: z albumoma, ki ju označuje projekten pristop k zapuščini klasičnih jazzovskih skladateljev. Murray se je soočil z manj razkričano zapuščino Duka Ellingtona, kjer se sreča s skladateljem in aranžerjem Billyjem Strayhornom. Pri tem je za nas morda najbolj intrigantno obnovljeno sodelovanje s flavtistom Jamesom Newtonom, ki je - pred slabima dvema desetletjema zelo cenjen - kar za nekaj časa izginil s prizorišča. Pri večini skladb na albumu, kjer se je Murray odločil, da bo posegel v originalno tkivo Ellingtonovih in Strayhornovih skladb, se izmenjujeta kot prirejevalca. Album ponudi 10 skladb; 7 jih je Ellingtonovih, 2 sta Strayhornovi, ki pa je hkrati pri eni mojstrovini tudi aranžer, za dodatek pa je Murray izbral še eno Ellingtonovega pihalca Paula Gonzalesa. Najbolj znane so uvodne tri, Money Jungle, Chelsie Bridge in African Flower, ter sklepni izvleček iz Far East Suite. Predvsem pa je impozantna za nas, častilce smelih postjazzovskih poskusov iz sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih, naravnost zvezdniška zasedba. Dovolj zgovorno bo, če le naštejem imena glasbenikov, ki so bili zraven, ko je nastajal ta album: poleg Newtona in Murrayja še pihalci Ricky Ford, James Spaulding, John Purcell in Hamiet Bluiett; pozavnisti Craig Harris, Joe Bowie in Gary Valente; trobentači Bobby Bradford, Hugh Ragin in Ravi Best; pianist Hilton Ruiz, basist Jaribu Shahib in bobnar Andrew Cyrille, "ka boben" pa je igral Klod Kiavue. V posameznih skladbah poje Carmen Bradford, Murray pa je uporabil tudi godalni orkester (Conservatoire National de Paris), ker je imel (nepotrebno pretenciozno!) zamisel, da bo združil veliki pihalni in godalni orkester ob reprodukciji Ellingtonovih del.
Vsekakor pa ga po pretencioznosti poseka Herbie Hancock. Ne toliko po obilnosti zasedbe (teh je na njegovem albumu, navdihnjenem z Gershwinovim delom, več in se med seboj zelo zelo razlikujejo!), kot po splošnem pristopu, zvenečih imenih, menjavanju žanrov ter ne nazadnje tudi po rahlem pomanjkanju zamisli, ko gre za posege v (preveč) znano materijo. Vseh 14 skladb na albumu ni Gershwinovega izvora; Hancock jim je dodal tudi štiri, ki naj bi šle zraven: St. Louis Blues W. C. Handyja, Ellingtonovo Cotton Tail, eno Jamesa P. Johnsona ter celo drugi stavek Koncerta za klavir in orkester v G-duru Mauricea Ravela. Ta je sploh lep paradoks, saj jo je posvetil spominu na odličnega, a že preminulega neortodoksnega bobnarja Tonyja Williamsa (s katerim je Hancock v preteklosti precej sodeloval), vse skupaj pa je izvedeno brez bobnarja, saj pianista spremlja Orpheus Chamber Orchestra. Koketiranje s (kvazi) klasiko je prisotno v še nekaj skladbah. Zato pa so najboljše tiste, v katerih se Herbie skupaj s starimi sodelavci v manjših jazzovskih kombinacijah vrača h koreninam (npr. s pihalcem Waynom Shorterjem, basistom Iro Colemanom in bobnarji ter dodatnimi tolkalci in še kakšnim gostom, med katerimi so James Carter, Eddie Henderson in Kenny Garrett). Nastop v The Man I Love in še posebej Summertime zelo dobro opravi Joni Mitchell, sodelovanje Stevieja Wonderja pa je pač zanimivo; takšne so tudi prisotnosti Chicka Coree in Kathleen Battle, pa nekaj "world music" tolkalcev in celo sicer odličnega Cyra Baptista. Preveč neprežvečenih hotenj, nametanih na en kup in cepljenih s precej poceni podlago.
Zoran Pistotnik