Letnik: 1999 | Številka: 6/7 | Avtor/ica: Marko Jenšterle

RAULIN RODRIGUEZ

Corazon, corazon

Platano Records, 1998

Raulinu Rodriguezu je letos v Dominikanski republiki uspelo prebiti pomembno blokado. Postal je prvi bachatero, ki mu je bilo dano nastopiti v programu osrednjega dominikanskega glasbenega festivala Presidente. Pred tem so v državi potekale živahne polemike o tem, ali je to zvrst glasbe res že potrebno spustiti na tako "elitni" festival, na katerem sta doslej kraljevala državno podpirani merengue in svetovno popularna salsa.

Raulin Rodriguez na festival Presidente ni prišel čez noč. Njegov nastop so zahtevale množice oboževalcev, predvsem pa osrednji sponzor prireditve – največja dominikanska pivovarna Presidente. Raulin se namreč z nekaterimi uspešnicami z zadnje plošče Corazon, corazon že nekaj časa drži pri vrhu različnih glasbenih lestvic v Dominikanski republiki in v ZDA. Gre za skladbe Morena yo soy tu marido; Navidad, navidad; Corazon, corazon in Y Llorare. Štirje hiti na eni sami plošči so vsekakor pomemben podatek za vsakega sponzorja, in to je odločalo tudi pri programu festivala. Na plošči Corazon, corazon je sicer deset posnetkov. Od tega jih je devet v stilu bachate ali merengueja, zadnji pa je bil očitno narejen za evropsko občinstvo, saj gre za osladen, z elektronskimi ritmi podprt venček treh različnih ljubezenskih pesmi, ki se konča s Chiquitito, skladbo skupine Abba. Raulin Rodriguez je bil lani na evropski turneji in očitno se to že pozna v njegovem repertoarju. Podobne vplive je mogoče opaziti tudi pri drugih izvajalcih bachate. Pevka Maricelys je, recimo, po obisku Italije na naslednji plošči takoj posnela O sole mio, podobnih primerov pa je še nekaj. Popularnost bachate v svetu namreč izredno hitro narašča, to pa pomeni, da se je bodo kmalu začeli prijemati razni komercialni vplivi; zaradi tega lahko izgubi dosedanjo nedolžnost.

Raulin Rodriguez je od vseh bachaterov najbolj na udaru industrije. Deležen je največje medijske pozornosti in reklame založbe Platano Records. Ta sicer potrebna podpora pa ima očitno tudi slabe strani, ki jih je na plošči Corazon, corazon že mogoče zaznati. Sklepna skladba je pač dolga dobrih sedem minut, v tem času pa je že mogoče pozabiti na vse kitarske finese devetih drugih posnetkov, ki si takšne družbe niso zaslužili.

Marko Jenšterle