Letnik: 1999 | Številka: 8/9 | Avtor/ica: BIGor

Domače dvorišče

Elvis Jackson

BRADICE V AKCIJI

S severa Primorske, natančneje iz Ajdovščine, prihaja skupina štirih le redkokdaj resnih fantinov, ki so na dosedanji kratki poti nezavedno porušili tudi kakšen nezabeležen rekord na domači glasbeni sceni. Z melodičnim punkom, prelitim z odmerki ska poskočnic in reggae pozibavanja, so trenutno ena močnejših mladostniških uspešnic. Že z debitantskim albumom Move Your Feet It's One A Clock, še bolj pa s koncertnimi nastopi opozarjajo, da kljub navideznemu naslanjanju na neopunkovske šablone z domišljijo odstopajo od večine kopij kopije in da vsega ne jemljejo kot modno muho, ampak kot oseben glasbeni stil življenja.

Elvis Jackson?!! Obstaja samo en bend, ki bi ga lahko po imenu primerjali z vašim.

Sašo (bobnar): Ja, Jacksons 5.

Ne! Marilyn Manson!

Boštjan (kitarist): Pa si nam dal misliti ...

Buda (pevec): Naše ime je šlo v kurac!

Kako ste prišli do imena Elvis Jackson? Obe imeni veliko poosebljata.

Sašo: Ko sem slišal za ime Elvis Jackson, sem se začudil. Kaj, kako, kaj pomeni? Potem pa Elvis - King of Rock, Jackson pa King of Pop. In kaj smo mi - King of Pop Rock?

Skupaj ste dve leti ...

Boštjan: Leto in pol!

V tem času ste imeli že veliko koncertov doma in na tujem.

Sašo: Pred kratkim smo imeli prost vikend in sploh nisem vedel, kam naj se dam. Ko ne igramo, ne vem, kaj naj počnem sam s sabo. Igramo ob petkih in sobotah ...

Po poti slovenskih estradnih zvezd?

Erik: Ja, v tem času bi lahko že prišli k pameti!

Sašo: Imamo kakšnih sto koncertov, kaj?

Boštjan: Ja, sto jih bo.

Sašo: Sto koncertov, osemdeset proti dvajset v dobro Slovenije, močnejši smo na domačem terenu.

Na začetku ste se vsiljevali na koncerte!??

Sašo: Misliš, da smo prišli in rekli: “Mi bi tudi igrali!” Enostavno je šlo za to, da nismo imeli denarja za koncert. Poglej! Igra dober bend, prideš, se zmeniš z organizatorjem, potem pol ure nastopaš - in prišel si zastonj na koncert. Gre za samosvoj trip. Danes nas že toliko kličejo, da se nam na žalost nastopi prekrivajo s koncerti, ki bi si jih želeli ogledati. Če nas ne bi toliko klicali, bi se pa še naprej »vsiljevali«.

Igrali ste že v Berlinu, imeli ste italijansko turnejo. Kako lahko pride slovenski bend v tako kratkem času do take količine nastopov? Razkrijte svojo skrivnost!

Buda: Veze in poznanstva! Nekaj zveze ima tudi s tem, kako dobro ali slabo igraš.

Sašo: Veliko majhnim bendom iz Evrope smo pripravili koncerte v Ajdovščini. No, prvi korak je ...

Erik: ... da koga pripelješ domov.

Sašo: Ne samo to! Poznati moraš promoterje, poznati moraš ljudi, ki so ti pripravljeni pomagati. Prijatelj Richard iz stare Gorice nam je pomagal pokriti Italijo, prijateljica iz švicarske skupine, ki smo ji pomagali do koncertov pri nas, nam je uredila tri, štiri koncerte v Švici. Potem smo klicali Stefana v Leipzig, kjer je živel naš prijatelj Boco, in ta nam je uredil tri koncerte v Nemčiji.

Kaj pa slovenski prostor, kje je lažje igrati? Ste Primorci in seveda boste patriotsko ...

Buda: Na Primorskem je najtežje igrati!

Sašo: Da, najtežje! Vsi te ocenjujejo, širijo se govorice, ki pridejo s časom ...

Kakšne govorice?

Sašo: Med turnejo nam je pošla registracija kombija, in če te na tujem najdejo brez zavarovanega kombija, si najebal, zato smo si za drugi del turneje po Švici sposodili kombi pri Moroviču, ki nam je šel na roko, saj je bil najcenejši. Tako smo prišli z novim kombijem v Ajdovščino, kjer so se začele širiti govorice: “Joj! Zvezde so! Nov kombi so si kupili!” Razumeš? Takoj se je začelo govoriti, koliko denarja zaslužimo in podobne neumnosti.

Z godbo, ki jo igrate, ste padli v krog, za katerega bi lahko rekli, da je zelo trendovski. Malo skaja, malo reggaeja, čez vse to punk, potem pa še ščepec grind cora.

Buda: Kitarist in basist sta igrala v rockovskem bendu, s Sašom sva pičila punk. In potem bi ona dva rada igrala reggae in jazz, midva pa punk in hard core s še kakšnim reggaejem; in iz tega pride ven, kar pride.

Erik: Gre za to, da lomimo, da ni tako monotono.

Buda: Bolj smo zadeti, bolje ustvarjamo!

Sašo: To je pa res! Bolj ko je enostavno, manj želimo igrati. Mora biti strel, eksplozija, potem je treba preskočiti v tretjo ...

Vprašal bi druge, glede na to, da je Sašo starejši od vas treh. Ska? Reggae? Kje ste naleteli na to godbo?

Buda: Kje? Ja, pri drugih bendih.

Erik: Operation Ivy!

Buda: Los Crudos, ha ha.

Operation Ivy je še en bend iz osemdesetih, ki ne obstaja več, vendar zelo vpliva na današnje dogajanje, podobno kot na primer Minor Threat, ki še danes, post festum, dobro prodajajo plošče.

Buda: Ja, Sašo nam jih je podtaknil.

Sašo: Res je, prinesel sem jih, še preden so se pojavili Rancid. Poslušali smo Bad Brains in takšne zadeve stare šole. Za Minor Threat bi pa rekel, da se dobro prodajajo, ker je še danes veliko takšnih bendov. Na veliko se jih obdeluje, slišal sem jih v ska verziji, v hard coru ... Konec koncev je isto z Dag Nasty.

Zadnje čase se z nekaterimi citati navezujete tudi na tako imenovani balkanski rock.

Erik: To je parodija, saj ni resno, kaj?

Buda: Pridejo Let 3 in so glavni gostje, ki se potem ne pojavijo naslednji dve leti.

Sašo: Pridejo, poberejo denar in gredo ... in potem polovica naših bendov igra zastonj.

Lahko bi se oglasili pri naših estradnikih, ki se borijo, da bi preprečili vstop tujim skupinam v Slovenijo, predvsem tistim iz drugih republik nekdanje Jugoslavije.

Sašo: Ne, ne mislim tako. Nekatere zadeve so na tej naši rockovski sceni malo preveč komercializirane. Padajo neke cifre, ki so res ...

Erik: Ne igrajo pod toliko in toliko jurji, pet jurjev jim ni dovolj.

Sašo: Organiziramo tudi koncerte bendov, katerih muzika nam ni všeč, vendar so ti bendi kvalitetni, vidiš, da dajo dušo za to muziko. Potem pa pridejo taki, ki se samo nosijo ...

Hrvaški bendi imajo večje tržišče, kot je naše.

Erik: Zato siliš ven iz Slovenije, Slovenija ne zadostuje.

Sašo: Mislim, da je domače premalo cenjeno. Lepo bi bilo, če bi imeli koga, ki bi skrbel za to, da bi lahko naši bendi igrali zunaj, da nam ne bi bilo treba vsega samim urejati. Rad bi šel na turnejo, na kateri ne bi bilo treba nič misliti in na kateri bi vsak dan igral v drugem mestu.

Kako pa občutite razliko v letih? Sašo je starejši od vas treh.

Erik: Sašo je pravi moški.

Boštjan: Zadnjič nas je ena natakarica opisala na hitro. Sašo je pravi moški. Za pevca je rekla, da je kalifornijski dečko, midva z basistom pa ragamafina.

Vendar pa vas nekaj druži - bradice!

Vsi: Aha!

Buda: Po njih se razlikujemo od Marilyn Manson!

Sašo: Pa smo našli razliko!

Buda: Zdaj bom lahko v miru spal. Bradice so v akciji!

BIGor