ELEKTRO INTERR-FERENCE NA NIZOZEMSKEM

Člani Murdercapital Records so trenutno v Münchnu, kjer predstavljajo ekipo. Vodi jih Lonny ‘Lookout’ Eyes, vodja organizirane nizozemsko-detroitsko-avstrijsko-nemško-italijanske kriminalne organizacije, poznan tudi kot I-F (Interr Ference) - producent elektronske glasbe iz Haaga.

Space Invaders

Ference van der Sluijs, ki se skriva za naštetimi imeni, je poln zgodb o gangsterjih, o vesoljcih, ki nas skrivoma opazujejo in se pripravljajo na invazijo, o nevidnih povezavah z nezemeljskimi bitji in o vladnih ter korporacijskih zarotah. Vsak njegov glasbeni izdelek ima v sebi nekaj pripovednega, vsako ime ima resnični pomen, pa čeprav vzet iz kičaste fikcije petdesetih, znanstvene fantastike in televizijskih kriminalk. Celo besedila, močno začinjena z vokoderjem, so se v elektru nove dobe spet prebila v skladbe. Elektro nam očitno lahko pripoveduje in hoče pripovedovati zgodbe, ki nam jih minimal tehno, boben in bas, house in big beat ne morejo. In nizozemska scena, zbrana pri založbah Murdercapital, Viewlexx, Bunker, Acid Planet, Clone, Refference in Interferred Communications, je pri tem daleč najizvirnejša in najradikalnejša.

I-F sodi med ključne akterje nizozemskega elektro revivala in nove generacije producentov tehno godbe. Na Nizozemskem je prej obstajala le dominantna house scena, na začetku devetdesetih pa se je začel razvijati tudi underground tehno, predvsem z velikim številom squaterskih zabav. I-F je v oči in ušesa javnosti prišel leta 1997 z naključno uspešnico Space Invaders Are Smoking Grass, ki je bila, dovolj zanimivo, izdana pri majhni in obrobni založbi Interdimensional Transmissions (IT) iz Detroita. Lastnik založbe Brendan M. Gillen (znan pod psevdonimom Ectomorph) je namreč pri pripravljanju serije EP-jev z naslovom From Beyond stopil v stik tudi z Interr-Ferencem in ga vprašal, če mu na policah slučajno leži še kakšen neobjavljen komad. Tako so na kompilacijskem EP-ju končali tudi Space Invaders - in postali elektro himna. Da pa naključij ne bi bilo konec, je vse skupaj sovpadlo še s takratno revitalizacijo elektra ...

Electro-nix

Ferencevi glasbeni vplivi prihajajo predvsem iz Chicaga in Detroita, zgodnjega elektra in tehna. Prve kupljene plošče ga vežejo na italijanski disco, evrodisco, elektro pop, EBM, Giorgia Moroderja, filmsko glasbo iz petdesetih in šestdesetih let ter še posebej na Lala Schifrina (glasba za Misija: Nemogoče, …).

I-F se je javnosti resda predstavil leta 1997, vendar to niso njegovi glasbeni začetki. Leta 1990 je v Haagu odprl glasbeno trgovino in podjetje za kataloško naročanje Hot Mix Electro-Nix, ki je ponujalo težko dosegljive tehno in house plošče iz Chicaga in Detroita, kmalu se je razširilo na vse založbe, ki so se zdele zanimive in so producirale dobro elektronsko glasbo (npr. Schematic in Chocolate Industries iz Miamija). Istočasno je začel producirati acid tehno pod imenom Beverly Hills 808303. Že iz imena je razvidno, da so bili komadi po pravilu narejeni z Rolandi 303 in 808. Zvok je bil podoben še eni nizozemski (haaški) skupini, kolektivu Unit Moebius, v kateri naj bi sodeloval tudi I-F; posamezniki kolektiva so ustanovili prvi pomembnejši underground tehno založbi v Haagu, Bunker in AcidPlanet, pri kateri sta kasneje izdajala celo Bavarca Funkstorung. Unit Moebius veljajo za edine prave (idejne) naslednike legendarnega kolektiva Underground Resistance. I-F je zgodnje izdelke naredil za omenjeni založbi, med drugim tudi v sodelovanju z ustanoviteljem založbe Acid Planet, Sulphurjem Surferjem.

Sredi devetdesetih je I-F zaprl trgovino s ploščami in se posvetil novim založbam Reference, Viewlexx in Murdercapital, kataloški trgovini in seveda produciranju glasbe.

Tako je počasi nastala specifična glasbena zvrst, ki jo sami producenti imenujejo electro-nix. Ne bi je mogli označiti kot elektro, ampak je mešanica klasičnega elektra in čiste elektronske glasbe z obilico mračnih melodij, izbranim retro okusom in sem ter tja kakšnim res obskurnim elementom. Odlična glasba za vohunsko zgodbo iz tretjega tisočletja.

Fucking Consumer

Kriminalne zgodbice so zaznamovale tudi dve najpomembnejši I-F-ovi lanskoletni izdaji. Prva je neke vrste debutantski album Fucking Consumer, kompilacija dveh EP-jev z imenom Portrait Of A Dead Girl, iz obdobja let 1995/96 (izdal ju je pri münchenski založbi Disko B in se tako prvič predstavil z množičnejšo distribucijo materiala), ter novih komadov, ki so nastali med različnimi EP-ji (izšli so pri njegovih založbah). Vse to je seveda dopolnil tudi že omenjeni hit Space Invaders Are Smoking Grass. Pripovedni del albuma se vrti okoli skupine kriminalcev, zbranih v Münchnu z namenom, da promovirajo svoj izdelek. V primerjavi z drugimi izdajami je Fucking Consumer zelo agresiven, brutalen album gotskega elektra, kot so I-F-ovo glasbo poimenovali glasbeni kritiki. Zaradi naveličanosti nad tehno sceno se je Ference odločil, da pogled usmeri nazaj, vzame samo najosnovnejšo opremo in na novo izumi žanr elektra.

Tokrat se je Ferencu v nekaterih komadih glasbeno pridružil še Melvin White, saj skupaj sestavljata The Steelband On Crack in združujeta producentske sile pri še enem projektu z imenom Lonny and Melvin, ki je prav tako ena od lanskoletnih izdaj, le da za dunajsko založbo Craft/Sabotage. Z Melvinom sta se menda spoznala tako, da ga je Ference z avtom rešil pred skupino rasističnih nogometnih navijačev (Melvin je temnopolt), nato sta ugotovila, da sta dolgo izgubljena brata in da bi morala skupaj delati glasbo. EP z imenom If You Want A Job To Be Done, Do It Yourself sodi med najboljše I-F-ove glasbene izdelke, čeprav se spet vrti okoli neverjetno kičaste zgodbe o tihotapljenju mamil in dveh hladnokrvnih gangsterjih. Naslednji korak projekta Lonny and Melvin bo verjetno že napovedan album za Ferencevo založbo Murdercapital.

I-F-ova sodelovanja se še nadaljujejo. Pri založbi Murdercapital je pod imenom Brothers Fuck sodeloval še s Francoisom Guillotinom. Brata Fuck sta sad divje noči, ki sta jo dvojčici doživeli z ameriškim in francoskim marincem. Rezultat sta Lonny in Guillotine. Seveda se pod vplivom strica vpleteta v dobičkonosne, a nezakonite posle, vodita pornografski klub, mimogrede predavata o Nietzscheju, igrata profesionalni badminton, obožujeta stare avtomobile Opel Ascona in producirata prvovrstni elektro.

The Man From PACK

Istočasno z izidom albuma Fucking Consumer je I-F napovedal še enega, le da bo ta izšel pri detroitski založbi Interdimensional Transmissions. The Man From PACK naj bi izšel že konec lanskega leta, dobili pa smo ga šele pred nekaj meseci. Album je licenčno izšel tudi pri založbi Disko B, ki je poskrbela za evropsko distribucijo in na trg spravila tudi razširjeno CD verzijo z dodatnimi komadi in remiksi.

The Man From PACK je skoraj pravo nasprotje prvega albuma, saj na njem ne najdemo več brutalnosti in agresivnosti, ampak sublimni, kozmični elektro. Komadi so minimalistični in polni vesoljskih ambientov, saj se je I-F potrudil s tem, da ni uporabil niti enega elementa preveč. Izstopa edino komad Rage Of Aquarius, ki je edina točka na albumu, kjer lahko spet odkrijemo tistega I-F-a, ki nam je znan iz projekta Fucking Consumer. Sicer pa minimalistični elektro ni veliko presenečenje. Umirjenega, ambientalnega elektra smo navajeni tudi pri izdajah za založbe Clone, Murdercapital in Viewlexx.

Tudi tokrat posamezni komadi sestavljajo nekakšno zgodbo. Pripoveduje o ponovni vzpostavitvi davno izgubljenega stika med Zemljani in ljudmi iz PACK-a. S stalno povezavo so PACK-ovci pred več tisoč leti vzdrževali zemeljsko neodvisnost, prosto miselnost in neomejeno domišljijo, ki pa je bila prekinjena zaradi vdora zlobnih sil. Nekega večera pa se je zgodil zelo nenavaden dogodek: I-F je doživel elektrošok pri opazovanju izpisov, ki jih je iz vesolja pošiljal vohunski satelit založbe Viewlexx. Ko se je zbudil iz nezavesti, je zagledal ljudi iz PACK-a. Ti so ga poslali nazaj na Zemljo, da bi ponovno vzpostavili stik. Obstaja pa en sam način, kako premagati zlobne sile: spustiti informacije z zvočno hitrostjo, da bi se ponovno pojavil in obdržal prosti pretok misli. I-F se je pridružil PACK-ovcem v podzemlju podzavesti, da bi nabral dovolj podatkov za prenos. Njegovo zgodbo so ujeli sateliti Viewflexx in jo poslali v bližino Detroita, kjer stoji center Interdimensional Transmissions, od koder je stvar ponovno potovala naprej v Evropo k Disko B v Münchnu.

Zgodba je še najbolj podobna epopeji Vojna Zvezd, se pravi, da ji ne manjka vesoljskega kiča, junaških akcij in podobnih filmskih kvalitet. Seveda je potreben tudi soundtrack – tega je z albumom The Man From PACK priskrbel I-F. Lahko si samo mislimo, kakšno zgodbo si bodo izmislili za nastajajoči projekt Lonny and Melvin.

V intervjuju za internetno revijo EAR je Ference celo izjavil, da bo po tem, ko bodo izdani vsi načrtovani projekti, kupil vesoljsko postajo MIR ter v njej živel z velikim kupom mamil. Ko mu bo vsega dovolj, bo ugasnil vse pogone v upanju, da mu bo uspelo strmoglaviti na Zemljo (po možnosti na kakšen jedrski reaktor v Franciji).

Jure Matičič

ČLANI MURDERCAPITAL RECORDS

Lonny ‘Lookout’ Eyes: Nekdanji strokovnjak za nadzorovanje pri nizozemski skrivni službi. Odpuščen zaradi prodaje zaupnih dokumentov Rusom in velikim kriminalcem. Eno leto zaposlen pri Delft Instruments, potem spet odpuščen. Tokrat vpleten v prodajo optične opreme za nočno gledanje iraški strani v zalivski vojni.

Melvin ‘Nineball’ White: Posojevalec denarja in lastnik 80 % ilegalnih igralnic v Haagu. Uradno prijavljen kot proizvajalec igralnih kock. Glavni osumljenec v primeru prevar v igralnicah iz leta 1992, a nikoli obsojen, ker so vse priče izginile. Glavni delničar podjetja za demoliranje avtov Pametex. Pogosto viden na dirkališču Duindigt.

Francois Guillotine: Nekdanji marinec in pilot helikopterja. Razrešen dolžnosti zaradi nenehnih obtožb, da je posiljeval sostanovalce. Aktiven kot najemni vojak in pogosto viden v Nikaragvi z generalom Noriego. Pravočasno zbežal iz države. Strateg, ki je načrtoval lanskoletni incident s talci v Peruju. Živi v San Franciscu in je lastnik kluba Cockpit. Iskan zaradi utaje davkov.

Manolo 'GSM' Scaletti: Prosti govornik in strokovnjak za zapletene situacije. Leta 1994 povezan s tihotapljenjem jedrskih odpadkov na Poljsko. Prodaja potopljene ruske jedrske podmornice. Po krutem umoru raznašalca pizz leta 1995 razglašen za bolnega na umu. Obsojen na deset let trdega fizičnega dela v psihiatričnem zavodu. Pobegnil s pomočjo Melvina in ukradenega helikopterja. Pogosto viden v Bangkoku s Hansom Hermansom.