Urbana črnina

Kool Keith

Generator čudaštva in genialnosti

Današnja Urbana črnina je namenjena človeku, ki mu bom povzročil še najmanj krivice, če napišem, da je genialni norec ali pa nori genij. Pa nimam samo jaz težav z izbiro prave oznake zanj, tudi sam jih ima: v svoji karieri se je poimenoval z nič manj kot šestnajstimi (16!!!) vzdevki. A za začetek verjemimo njegovemu potnemu listu, v katerem piše Keith Thornton, in njegovi prepustnici v hip hop svet, na kateri je zapisano isto ime, ki pa mu je dodan pridevnik, ki označuje hladnost: Kool Keith.

Verjetno vsi poznate rek, da je med genialnostjo in norostjo zelo malo razlike, da ti dve navidezno diametralno nasprotni lastnosti pravzaprav loči le kot cepljen las tenka črtica. Jasno, ta pregovor je za alibi vzel marsikateri norec, ki je bil prepričan, da je že na drugi, to je genialni strani črtice. Je pa seveda tudi res, da o nekaterih genijih ne bi mogli trditi, da so imeli v gornjih prostorih vse pošlihtano in poštirkano: samo od normalnosti in povprečnosti odklonjen um si lahko izmisli kaj radikalno novega in drugačnega. Tako je nastala relativnostna teorija, pa žarnica, letalo, kolo, pivo in še mnoge druge koristne stvari, denimo tole besedilo. :)) No, šalo na stran in nazaj h genialnim norcem.

Poiskati Keithovo rojstno letnico je že bolj zapleteno dejanje, saj je ne omenja nobena biografija, ampak glede na začetek njegove ustvarjalne poti (1987) verjetno ne brcnem preveč v temo, če rečem, da je rojen nekje na prelomu šestdesetih v sedemdeseta. Vemo pa, da je Keitha mama rodila v New Yorku, kjer se je sredi osemdesetih tudi potikal po popularnih hip hopovskih klubih Aubodon Ballroom, Back Door in Sparkle. Prvi dve zasedbici, v katerih je najti mladega Thorntona, sta The People's Choice Crew in New York City Breakers, ki seveda nista skup spravili kakšne resne studijske seanse ali posnetka, sta pa vedrili in oblačili po klubski sceni pod patronatom Afrika Bambaata in Koola Herca. Prvi resen in temeljit poseg Koola Keitha v dogajanje na hip hop sceni je bil ustvarjen s pomočjo PJ Mo Lova, TR Lova in Ced Geeja – a ta imena so veliko manj znana kot njihov seštevek: Ultramagnetic MC's. Njihov prvi album, Critical Beatdown, je služil za model novi, nastajajoči generaciji daisy rapperjev: De La Soul in PM Dawn. Ultramagnetic MC's so bili prvi band, ki je nadvse resno in kreativno uporabljal samplerje, a bolj kot po produkcijskih veščinah so se v bukvo legendarcev uvrstili zaradi besedil in izjemne veščine pri njih podajanju. Klasične skladbe z njihovih treh albumov so Give The Drummer Some (posemplan verz je nekaj let pozneje postal edino besedilo kontroverzne uspešnice Prodigy - Smack My Bitch Up), Raise It Up in Two Brothers With Checks (ki sta prva kazalca Keithove odštekanosti: predstavljata koncept intergalaktičnega hip hopa) ter bolj zemeljski Poppa Large in Saga Of Dandy, The Devil and Day. Leta 1993 so se Ultramagnetiki razpustili – kljub kritiško zelo dobro sprejetih albumih nikoli niso dosegli zavidljivih prodajnih rezultatov – in pobje so jo mahnili po svoje. Prav delo za svoj račun in brez kompromisov pa je rodilo Koola Keitha, takega, kot ga poznamo.

Kot solist z bremenom stare ultramagnetične slave je Keith v naslednjih letih počival in posnel le nekaj singlov – enega za Gurujev Jazzmatazz 2, sodeloval je tudi z didžejema Q-Bertom in Shadowom. Z dolgometražnim solo izdelkom se je prvič oglasil leta 1996, ko je pod psevdonimom Dr. Octagon izšel psihotični album Dr. Octagonecologyst. Čudaške Keithove verze je spremljala z raritetami obogatena produkcija Dana "The Automatorja" Nakamure in didžeja Q-Berta, ki sta na suhljate ritme naložila marsikaj, od čudnih zvokov Moogovega sintetizatorja do flavt, violin in celo sempla Pachelbelovega Kanona. Keith je besedila za celoten album napisal v enem dnevu, z namenom, da napiše najbolj bolne stvari, ki mu bodo prišle na misel. In glede na to, kakšen čudak je Keith, ste lahko prepričani, da je Dr. Octagon v resnici precej iztirjena osebnost. Zato ga je tudi doletela zaslužena smrt, a več o tem malce kasneje. Dr. Octagon je najprej izšel pri Bulk Recordings v ZDA in pri Mo Wax v Veliki Britaniji, leta 1997 pa ga je začela distribuirati večja Dreamworks. Keith je medtem ustanovil založbo Funky Ass in pod svojim imenom leta 1997 posnel ploščo Sex Style, ki je bila precej manj razvpita kot izdelek norega dohtarja Octagona. Med številnimi projektnimi sodelovanji, ki so sledila, moram omeniti vsaj druženje z didžejem Spookyjem in Princem Paulom ter seveda donosno zvezdenje v komadu Diesel Power za zdaj že kultni izdelek Prodigy, Fat Of The Land. Donosno zato, ker je Liam Howlett Keithu za prispevek k plošči nakazal 30.000 dolarjev, zvezdenje pa zato, ker tako le malokdo ve, da komada glasovno ne interpretira siceršnji pevec angleške zasedbe. Kakorkoli že, vse kaže, da Keithu kreativna potenca vedno bolje obratuje. Letošnje leto bo v rapperskem horoskopu verjetno njegovo, saj kani izdati kar dva raznorodna izdelka. Prvi, First Come, First Served, izdan pod imenom Dr. Dooom, se začne z introm, v katerem Dr. Dooom ubije Dr. Octagona – to na simbolni ravni pomeni prekinitev z vsem, kar Keitha veže na Octagonov projekt – založba Dreamworks in producent Dan "The Automator" Nakamura. Dr. Dooom je izšel pri Funky Ass, produciral pa ga je Kutmaster Kurt, ki je medtem tudi že nekdanji Keithov sodelavec, saj sta se sprla po tem, ko je Kurt obvestil evropske koncertne promotorje, da Keith zaradi hospitalizacije v mentalni instituciji ne načrtuje evropske turneje – to seveda sploh ni bilo res. Zadnji Keithov projekt bo tako res nosil zgolj in samo njegov avtorski pečat. Keith se skriva pod imenom Black Elvis, plošči pa je naslov Lost In Space. Produkcija, besedila in interpretacija so v izključni domeni Koola Keitha; kot pravi na uradni internetni strani (http://www.koolkeith.com), je zelo vesel, da bo končno lahko naredil album, pri katerem mu ne bo treba sklepati kompromisov, ampak bo 100% njegovo delo. Glede na to, da ga bo založila Sonyjeva podružnica Ruffhouse, ki je sicer dom Cypress Hill in Fugees, mu verjetno ne uide tudi bogata promocija in s tem povezana prodaja. Ampak Keithu je za vse to bolj malo mar – prepričan sem, da si bo še naprej izmišljeval nove obskurnosti, ki jih bodo mladiči potem svetu prodajali kot svoje.

Kool Keith si je poleg šestnajstih imen (Kool Keith, Dr. Dooom, Poppa Large, Sinister 6000, Rhythm X, Black Elvis, Dr. Octagon, Mr. Green, Fly Ricky: The Wine Taster, Willie Natural, Clean Man, Keith Turbo, Willie Biggs, Reverend tom, Robbie Analog in Mr Gerbick – vse like lahko podrobneje spoznate na http://www.hiphopsite.com/koolkeith/personas.html) izmislil kar nekaj originalnih potez, ki so jih za njim kopirali drugi, zdaj mnogo bolj razvpiti in popularni rapperji. Prvi si je obril glavo in nosil lasulje, prvi je oblekel prisilni jopič, prvi si je začel izmišljati druge jaze, prvi je nosil masko, prvi je nosil stajliš čepice – skratka stvari, za katere zdaj novodobni mladiči trdijo, da so njihova originalna izmišljotina. A rapperji mu niso kradli samo vizualnih idej, ampak so v verzifikaciji uporabili marsikateri element, ki so ga odkrili v večkrat zelo abstraktnih Keithovih verzih. Tako je mnogim ljudem v poslu jasno, sedemnajsti vzdevek, ki so ga Keithu nadeli novinarji, Rapper's Rapper, v resnici pomeni točno to: večina rapperjev vseskozi zelo natančno spremlja Keithove poteze, saj je v zadnjih letih postalo jasno, da se da njegove inovacije zelo dobro unovčiti.

Napo-Lee-Tano

Saj ni res … pa je! Bizarnosti o Koolu Keithu, ki jih še ne poznate:

- Nekateri viri trdijo, da je bil že večkrat hospitaliziran zaradi manične depresivnosti, drugi pa, da zaradi shizofrenije.

- V Los Angelesu ima tri stanovanja: v enem ima spravljene samo obleke, v drugem čevlje in v tretjem hrano. Tako se mu velikokrat zgodi, da sicer oblečen, a bos koraka po ulici do čevljastega stanovanja.

- Velikokrat mu izklopijo vodo, elektriko in plin, saj je veliko na turnejah, plačevanja računov pa ne zaupa nikomur drugemu.

- Menda je ves predujem (15.000 dolarjev), ki mu ga je za ponatis plošče Dr. Octagonecologyst plačala založba Dreamworks, porabil za nakup pornografskega materiala.

- Sredi turneje, ko je ogreval na Beckovi ameriški turneji, se je vdrl v zemljo in promotorji ter založba so ga iskali več kot 4 mesece.

- Da se ukvarja s fotografiranjem spodnjega perila in da ima svoj porno magazin All Flavors.

- Da so mu trenutno všeč starejše gospe, recimo igralka Angela Basset.

- Menda mu gre zelo na živce, da glasbena industrija dopušča, da so zvezdniki lahko tudi debeli ljudje. ("Kazati svoje šlauhe in celulit pred milijoni ljudi ni ravno v redu. Sploh pa ni v redu, da tak človek potem proda še milijon plošč." (Rap Pages, avgust 99))

- Da je tudi igalec, predvsem v reklamnih spotih. Njegov največji dosežek sta nosilni vlogi za Sprite, kjer je tako briljiral, da ga bodo povabili k sodelovanju še tretjič.

Izbrana diskografija:

Albumi:

Ultramagnetic MC's, Critical Beatdown (Next Plateau, 1988); Funk Your Head Up (Mercury, 1992); The Four Horseman (Wild Pitch, 1993)

Dr. Octagon, Dr. Octagonecologyst (Bulk, Mo Wax, 1996; Dreamworks, 1997)

Kool Keith, Sex Style (Funky Ass, 1997)

Dr. Dooom, First Come, First Served (Funky Ass, 1999)

Black Elvis, Lost In Space (Ruffhouse-Columbia, 1999)

Singli in sodelovanja:

Guru, Jazzmatazz 2, Young Ladies (Chrysalis, 1995)

Sir Menelik, Space Cadillac (Rawkus, 1998)

Prodigy, Fat Of The Land, Diesel Power (XL, 1997)

Prince Paul, A Prince Among Thieves, Weapon World (Tommy Boy, 1999)

DJ Spooky, Object Unknown (Asphodel, 1998)