Letnik: 1999 | Številka: 8/9 | Avtor/ica: Marta Pirnar

Underworld

Glasbena ekspedicija v podzemlje

Dance je zajel nov inovativni veter, katerega prvi sli so esseški trio Underworld. Z novo ploščo Beaucoup Fish potrjujejo, da so bend z visokimi standardi in nepredvidljivo vizijo.

Dance je smešna glasba. Nekateri jo kujejo v zvezde kot edino možno energetsko bombo, drugi jo imajo za hrušč brez pomena in hitre pozabe, ki poneumlja množice. Medtem ko se je nekateri ne morejo nasititi in se je drugi izogibajo kot kuge, pa dance prerašča standardne neskončno poskakujoče zvočne meje nasnetih, posnetih in presnetih monotonih glasbenih vzorčkov. Novi dance eksploziji poveljujejo Underworld, ki so vse kaj drugega kot …

… Prvič, navaden plesni bend. Kitarist in pevec Karl Hyde, računalniški programer, pravi studijski virtuoz Rick Smith in po mnenju Melody Makerja eden najboljših svetovnih klubskih didžejev Darren Emerson so prvi, ki so strogo plesnemu žanru ponovno predstavili petje in kitare - in osvojili evropske in ameriške klubske plesne dvorane. Nekaj svežega, novega in prav nič dolgočasnega je v njihovih tudi do dvanajstminutnih zvočnih kulisah, ki nimajo refrena, od začetka do konca enolične glasbene podlage in prav gotovo ne tradicionalne pevske spremljave. Hydova skoraj izgovorjena besedila in nasneti odlomki pogovorov, ki jih njegov raziskovalni duh posname in zapiše v domačem urbanem okolišu, se sem pa tja vtihotapijo v zvočni tok številnih glasbenih miksov, ki kot celota pridelajo unikatno underworldovsko pop mešanico dancea in globokega novodobnega tehnološkega undergrounda.

… Drugič, navaden studijski playback bend. Underworld veljajo za dance bend z enim od najboljših plesnih nastopov. Skrivnost tiči seveda v popolni in živi improvizaciji, ki poteka nekje med mešalno mizo, najpomembnejšim “instrumentom” na odru, in žarometi, ki so največkrat usmerjeni v občinstvo. Underworld namreč ne verjamejo v odrske rockovske bogove, verjamejo pa v didžejevsko kulturo, ki je značilna za raversko obarvane plesne podeste, in v publiko. Ob prvem albumu v novi postavi Dubnobasswithmyheadman so se celo odločili, da uspešnost albuma še pred izidom preskusijo na publiki. Naredili so nekakšno piratsko kopijo komadov, ki naj bi pristali na albumu, in jih razposlali bližnjemu krogu prijateljev, v mesecu dobljene vtise, pohvale in kritike pa so poskušali upoštevati pri ponovni predelavi vsakega komada posebej. Rezultat? Slabo prodajana plošča, ki je navdušila glasbene kritike.

… Tretjič, navadna muha enodnevnica, ki je po naključju pristala na soundtracku za Trainspotting. Underworld imajo namreč za seboj več kot šestnajstlet glasbene preteklosti. V času, ko so v prihodnost zazrti pionirji poskušali svet prepričati, da glasba ni omejena zgolj na bobne, bas, kitaro in nekaj studijskih elektronskih trikov, sta Karl Hyde in Rick Smith ustanovila novovalovske Freur. Albuma Doot Doot (1983) in Get Us Out Of There (1985) sta bila dober, toda prezgoden poskus spreminjanja glasbene sfere, ki je takrat že dodobra zajadrala v odkrivanje novih elektronskih smernic, pri tem pa naletela na čeri, ki jim rečemo komercialni pop. Prostora za Freur tako ni bilo, pa tudi ne za zgodnji Underworld, s katerim sta Hyde in Smith leta 1988 poskusila znova. Ambientalni tehno z Underneath The Radar (1988) in Change the Weather (1989) je bil preveč pred časom, da bi ga pospremil večji naval navdušenja množice. Podobna usoda je Smitha in Hyda doletela tudi nekaj let kasneje, ko se jima je pridružil Darren Emerson; kot Lemon Interrupt so izdali singla Dirty/Minneapolis in Bigmouth/Eclipse. Malo senzacijo je trio, spet z imenom Underworld, pripravil šele leta 1993 s singloma Rez in MMM … Skyscraper I Love You. Namesto da bi posvojili recept, po katerem klasični pop osnovi dodaš ščepec tehna, je pri Underworld prevladal čisti tehno. Ta pa je, kot vemo, nalezljive lovke tedaj razpredal že po vseh velemestnih klubih. Nič čudnega, da je masa podlegla Born Slippy, popolni tehno vokalni viži, ki se je leta 1996 znašla na soundtracku Trainspotting.

… Četrtič, navaden bend evropskih razsežnosti. Američani se sicer še vedno upirajo dance kulturi, ki je obnorela Evropo, toda za Underworld so v srcih našli prav poseben prostorček. Melodičnemu tehnu, napetemu ritmu in melanholično sanjavemu vokalu v Born Slippy se ni mogel upreti niti ameriški trg, ki se počasi ozira za čim drugim kot za mainstreamovskimi grungeovskimi vižami. To je potrdila tudi vrsta izredno obiskanih posebnih zabavic, ki so jih priredili ameriški fani tik pred izidom najnovejše plošče Beaucoup Fish, v Ameriki izdane aprila, in kasnejša uspešna ameriška turneja.

… Petič, navadna lutka v rokah podjetnih založniških gospodov. Fantje namreč v zavetju svoje popolnoma neodvisne založbe Junior Boys Own (JBO) ustvarjajo popolnoma neodvisno od kakršnihkoli pohlepnih gospodov, ki se izdajajo za prijatelje glasbe. Ne, Underworld ne bodo ponovili napake, ki so jo naredili leta 1988 s pogodbo s Sire Records in kasneje z Epic. Preveč ljudi, vpletenih v mrežo založbe, ki se ravna po vzorcu “ponudi tisto, kar je in”, je takrat načelo in vplivalo na njihovo ustvarjalnost in predvsem izvirnost. Zdaj je postopek drugačen. Vsak nov izdelek najprej preskusijo v klubih. Radio in televizija sta zgolj dopolnilna medija, ki sta svoje mesto odstopila kraljestvu klubskega didžejevstva. Smith in Hyde imata pač srečo, da je Darren obsedeni didžej, ki vsako noč preživi za klubsko mešalno mizo in obiskovalcem ponuja tudi najbolj sveže underworldovske glasbene zvijače. Neposreden odziv je tako priskrbljen.

… Šestič, še eden od tistih bendov, ki nimajo kaj povedati. Hja, kakor za koga. Cups, Push Upstairs, Jumbo, Shudder/King of Snake, Winjer, Skym, Bruce Lee, Kittens, Push Downstairs, Something Like a Mama in Moaner morda res niso ne vem kako zgovorna imena glasbenih popotovanj novega, modrega ploščka Beaucoup Fish. Zbiranje koščkov urbanega življenja, studijska obdelava in iz tega izpeljana mešanica, ki zabava na milijone ljubiteljev plesne glasbe, konec koncev ne rabijo nabitosti s posebnimi družbeno zavednimi sporočili, mar ne? Pomembnejša je glasba: in ta se pri Underworld zliva v tiste nove prostore, ki jih mora glasbena industrija še dodobra raziskati.

Marta Pirnar