MANCE LIPSCOMB

Texas Blues Guitar

Arhoolie/Mel Bay, 1999

Mance Lipscomb je med tednom trdo delal na bombažnih poljih v Navasoti v Teksasu, ob sobotah pa je igral na veselicah in plesih po okoliških krajih. Na koncerte je hodil peš, včasih pa je beli gostilničar, ki se je zavedal kakovosti njegove glasbe, ponj poslal konja. Če želite spoznati Lipscombovo glasbo, poslušajte najprej ploščo založbe Arhoolie z naslovom Texas Songster, nič manj zanimiva pa ni tudi pred kratkim izdana zbirka najboljših Lipscombovih posnetkov z naslovom Texas Blues Guitar. Spomnim se, da sem si, ko sem prvič slišal Lipscombovo glasbo, rekel, da jo je moral Dylan res dobro poznati, saj je v njegovih pesmi veliko navezav na zapuščino tega simpatičnega songsterja.

Na plošči, ki sta jo družno izdali založbi Arhoolie in Mel Bay, so pesmi Sugar Babe, Freddie, Ain't It Hard in druge, producent Chris Strachwitz pa je tokrat še skrbneje izbral petnajst pesmi, ki na najlepši možni način govorijo o Lipscombovem kitarskem slogu. Izdaja je namreč namenjena tako poslušanju kot študiju kitare. Mance je bil songster v najboljšem pomenu besede. Imel je izjemno pester repertoar, predvsem na prvih posnetkih pa ga ob prijetnem žametnem glasu, ki včasih rahlo spomni na glas Johna Hurta, odlikuje izjemna kitarska tehnika. Posebno znano in cenjeno je Lipscombovo igranje v drsnem slogu z nožem in prav tega je na začetku kariere rad posnemal tudi Dylan. Pravijo, da je bil zaradi takšnega igranja na Lipscomba ljubosumen sam Lightnin' Hopkins. Ploščo Texas Blues Guitar spremlja tudi lično opremljena notna knjiga založbe Mel Bay in verjamem, da jo teksaški trubadurji z Guyem Clarkom na čelu z veseljem prelistavajo in iščejo skladbe, ki bi jih spričo veliko slabšega kitarskega znanja lahko uvrstili v koncertni repertoar ali celo na kako ploščo. Na dom Mancea Lipscomba so hodili številni iskalci nadarjenih glasbenikov ter tudi znani glasbeniki z Bobom Dylanom na čelu. Legendarni Jimmie Rodgers, beli pevec country bluesa in oče countryja, ga je nekoč celo povabil na turnejo, vendar je Mance raje ostal doma, saj bi moral kot temnopolt Američan spati po kleteh in jesti po najbolj zanikrnih beznicah, takega ponižanja pa si kot ponosen mož ni hotel privoščiti. Bob Dylan je Mancea Lipscomba omenjal že na prvencu, ploščo Good As I Been To You iz leta 1992 pa je naslovil po verzu iz skladbe You're Gonna Quit Me, znane tudi z Lipscombovega repertoarja.

Vpliv Mancea Lipscomba je danes čutiti v glasbi Taja Mahala, Guya Clarka in Jimmieja Gilmorja ter tudi številnih drugih glasbenikov. Na Mancea Lipscomba sta se na ljubljanskih koncertih spomnila Guy Clark in Steve Earle. Clark je v drugem delu koncerta zaigral skladbo Texas Cookin', ki temelji na Lipscombovi kitarski frazi, Earle pa je zaigral pesem So Different Blues, ki jo lahko slišite tudi na tem odličnem albumu, ki je več kot pravšnji uvod v Lipscombovo bogato zapuščino (Arhoolie, 10341 San Pablo Avenue, El Cerrito, CA 94530, USA, www.arhoolie.com; Mel Bay Publications, 4 Industrial Drive, Pacific, MO 63069-0066, U.S.A., www.melbay.com).

Jane Weber