Letnik: 1999 | Številka: 8/9 | Avtor/ica: Codex

RAZLIČNI IZVAJALCI

Modulation and Transformation 4

Mille Plateaux, 1999

Album je mogočen mednarodni dokument najbolj radikalne elektronike, zajema pa spekter od angelsko čutnega do demonsko formalnega. Velik del zvokov razbija, mutira, prevzorči in (začasno) ponovno vzpostavlja predstavo o lepoti in kompoziciji v elektronski glasbi in naredi slišen zvok teorije kot senzualne izkušnje. Bolj konvencionalno "lepi" komadi novim poslušalcem odpirajo vrata v zahtevnejše poslušanje; tako ima, na primer, komad producenta Terreja Thaemlitza bujne in spremenljive teksture, podobne Satieju, ki jih monolog zmedene ženske le še stopnjuje. S sekljanjem zasanjanega ženskega glasu v zatripane vokalne fragmente producent Curd Duca v Touch ustvari glasovni rauschen. Tele producenta Philusa (Mika iz Pan Sonic) je eden najlepših posnetih elektronskih komadov - menjavanje sinusnih valov, klikov in Morsovih znakov. (1:5)2 britanskega novinca SND je manj "blag", a ravno tako čuten, obenem pa poglablja slog založbe Basic Channel in mu daje toplino. Zveni kot umirjen termoindustrijski proces. Oktav producenta Gasa (Mike Ink) z orkestrskimi sempli ustvari iluzijo kozmičnega gibanja. Tudi globoko in bibavično hreščanje Thomasa Heckmanna ima takšno vesoljsko dimenzijo. Skrivnostnejši zvoki na albumu prikličejo v spomin obredni industrializem Autopsie in Deliriuma. Panacejev prispevek pa je med njegovimi boljšimi v zadnjem času - gre za rezke in nejasne fragmente. Nekje vmes so najbolj eksperimentalni producenti, kot so Ryoji Ikeda, Noto, Kim Cascone, Achim Wollscheid in drugi, s preganjavo in vznemirjajočo zvočnostjo in prvinskim hrupom ali s popačenimi fragmenti plesnih žanrov, kjer pa je lepota še vedno prisotna, se razvija in mutira. Producenti so na tem trojnem albumu ustvarili obsežen prostor in čas, v katerem se poslušalec lahko po mili volji zgublja in čudi.

Codex

prevod Eva Horvat