DOO RAG, BOB LOG III.

TrnFest, KUD Franceta Prešerna, Ljubljana, 23. 8. 1999

Arizona! Ena največjih ameriških zveznih držav, pa tudi ena najmanj obljudenih. Tam se marsikaj dogaja v domačem gospodinjstvu, kot nekoč, v osrednjem bivalnem prostoru, v kuhinji, kjer so tudi zametki dua Doo Rag iz Tuscona v Arizoni, ki je tja čez sredino devetdesetih let provociral z mračnim, skoraj arhivskim bluesom. Potem je vsaka novička o duu zamrla, dokler se ni oglasil kitarist Bob Log III. s solističnim nadaljevanjem reinkarnacije kuhinjske zabave za vedno bolj cenjeno bluesovsko založbo Fat Possum. To pa je nagnalo njegovega kolega, tolkalca Thermosa Mallinga, k ponovnemu ogrevanju stare kuhinjske mašine Doo Rag, s katero sta se na letošnji evropski turneji (na našo srečo!) prebila tudi do Ljubljane na poletni TrnFest, ki se je izjemoma začel že ob osmi večerni uri, da bi se nam lahko predstavila Bob Log III. kot solist in Doo Rag kot duo. Obe verziji imata veliko skupnega: ob grobi bluesovski dinamiki nudita še zabavo, vreščanje in smeh. Žal je bila Bobova solistična predstava nekoliko okrnjena zaradi tehničnih zank s kosi ritem mašin, ki jim žal ni uspelo ubiti tehno ritma. Zato pa so dobro opozorile, da je izvorna, če ne kar nosilna ideja njegovega solističnega (slide) bluesa v rudimentarnem duu s tolkalcem Thermosom. Skupaj sta nadaljevala drugi del kuhinjske zabave na dvorišču KUD-a in (končno!) preglasila večino redno kvakajočih obiskovalcev TrnFesta. Dobro se je vedelo, kdo je šef in kdo je samo gledalec. Skoraj uro dolg nastop dueta Doo Rag je reinkarniral bluesovsko zakladnico in slekel pomemben kos ameriške ljudske godbe, ki je z rudimentarnostjo in obskurnostjo v nasprotju s sofisticiranimi časi. In če še danes marsikdo trdi, da je rokenrol preglasna godba, je prav nastop Doo Rag opozoril na pozabljene elemente ljudske godbe, ki je tudi glasna, polna hedonizma in razvrata. Prav vsi trije elementi so v godbi Doo Rag, ki se ne odmikata koreninam, ampak jih samo avtorsko preobračata. In sploh ne zardita ob storjeni napaki - konje gonita naprej, kot da se ni nič zgodilo. Preprosto rečeno: sredi Ljubljane smo bili priče nepozabnemu nastopu dveh izvrstnih ameriških ljudskih godcev, ki sta kuhinjsko zabavo nadomestila s pravim koncertom!

BIGor