Letnik: 1999 | Številka: 8/9 | Avtor/ica: Marina Žlender

LITVANSKI KOMORNI ANSAMBEL

47. mednarodni poletni festival, Križanke, Ljubljana, 30. 7. 1999

Komorni ansambel iz Litve je sprva nastopal zgolj po sosednjih deželah, proti koncu osemdesetih let pa je začel nastopati po mednarodnih festivalih, kjer je doživel navdušen odziv. Pri tem je ansamblu nedvomno pomagal premišljen program, sestavljen iz klasičnega, nacionalnega in sodobnega dela. Ljubljanski publiki so se predstavili s triom za klarinet, violino in violončelo v Es-duru Josepha Haydna, z delom De Profundis za violino, klarinet, violo, violončelo in klavir litvanskega skladatelja Vidmantasa Bartuliasa in z delom Kvartet za konec časa Oliviera Messiaena. Glede na pogostnost in popularnost klasičnega repertoarja bi lahko rekli, da izvedba Haydnovega dela ni presegla ravni dobro uigranega profesionalnega tria - izstopal je le klarinetist Julius Černius, sicer pa je bila izvedba neoporečna, vendar ne izstopajoča.

Vidmantas Bartulis je sodoben litvanski avtor, ki želi v delih predstaviti osamljenost posameznika v sodobni družbi, vendar tega ne izraža s sodobnimi glasbenimi iskanji, marveč je svoj stil našel v neoromantiki, ki ustreza tudi njegovemu krščanskemu prepričanju. Skladba De Profundis nas z enakomernim potekom, ritualnim ponavljanjem in s tu in tam razgibanimi godalnimi vložki vodi kot nekakšna molitev, zato bi jo lahko označili kot sakralno delo. Živahni in barvito polni, a ne kontrastni intermezzi pa razgibajo dogajanje, vendar ne rušijo umirjenosti celostne podobe skladbe, ki izzveni v tragičnem občutju, ki ga druži z drugimi ruskimi sodobniki. Orkester je dokazal zmožnost medsebojne komunikacije, ki se je kazala zlasti v preletu godal, ne glede na prevladujočo pianistično stalnico. Delo je zvenelo kot iskrena vizija skladateljevega občutja.

V sakralnem razpoloženju se je program tudi nadaljeval, saj je bil Olivier Messiaen izredno veren človek, Kvartet za konec časa pa je soroden Bartuliusovi skladbi tudi po notranji tragiki, ki jo delno lahko razlagamo s tem, da je Messiaen delo napisal med bivanjem v taborišču Goerlitz. Iskriva in glasbeno transparentna izvedba, barvitost tona in skupno koloriranje vsebine so nas prepričljivo navdušili; prav Messiaenovo delo je bilo absolutni vrhunec večera, kot nedvomno globoko občuteno delo velikega mojstra, a tudi z razgibano, ustrezno kontrastno igro in s polnim tonom. Primerjava Messiaenovega Kvarteta z deli ruskih sodobnikov ni naključna, saj je prav v tem delu nedvomno najbližji dogajanju v Rusiji in občutljivosti ter nagnjenosti k melanholiji in tragičnosti ruske umetniške duše, ki je racionalnemu in družbeno enotnejšemu Zahodu marsikdaj tako nedoumljiva. Ne glede na vse je bil prav zadnji del večera najlepši, z njim je ansambel tudi sklenil koncert.

Marina Žlender