Letnik: 1999 | Številka: 8/9 | Avtor/ica: Gregor Bauman

ROCK OTOČEC

Letališče Prečna pri Novem mestu, od 2. do 4. 7. 1999

Prireditev Rock Otočec je nedvomno ena največjih rockovskih manifestacij pri nas. To nedvomno dokazuje dejstvo, da festival z vsakim letom pridobiva elastičnost, popularnost in s tem tudi več obiska poslušalcev. Menjava lokacije, z idiličnega mesta ob reki Krki na letališče Prečna, se je prostorsko nedvomno izkazala za dobro, vendar je na žalost nekoliko izgubila prvotni sijaj in nenehni dostop do vode. Kljub temu je bila organizacija letos na višku, saj so gasilci poskrbeli za tradicionalno blato pred odrom (dež je pač zatajil), hkrati pa ni bilo opaziti nobenega fizičnega incidenta in so trije sončni dnevi res minili ob rock and rollu. Sami nastopi so potrdili nekatere trende, ki letos prevladujejo v popularni glasbi pri nas. V ospredju sta predvsem skupini Big Foot Mama in Zmelkoow, ki sta z izvrstnim nastopom dokazali, zakaj sta gotovo najbolj vroči skupini tega poletja pri nas. Skoraj histeričen odnos, predvsem ženskega dela populacije, je povzročil, da sta si skupini razdelili prvo mesto največje atrakcije festivala. Z odličnim nastopom so se izkazali tudi prvaki ska muzike The Toasters, ki so v poznih urah pripravili uro in pol ska transa, z odličnim preigravanjem lastnih hitov in »zafrkantskim« odnosom na odru. Ta je že zelo utrujene poslušalce pripravil, da so iz sebe iztisnili še zadnji atom moči in veselo poplesavali v ritmih skupine. Na žalost je bil prav tako zaradi pozne ure spregledan odličen nastop skupine Calexico, ki so nas popeljali na skrajno mejo med ZDA in Mehiko in pripravili imaginarni filmski izlet z neomoriconejevskim pridihom. Presenetljivo solidno so v živo delovali tudi najstniški hit Liquido; z veliko tršo, rockersko različico svoje glasbe so pripravili enkratno razpoloženje, ki je seveda vrhunec doživelo ob izvedbi pesmi Narcotic. Festival je bil priložnost za številne mlade skupine, da se predstavijo množičnemu občinstvu, in nekatere so to izkoristile bolj, druge manj. Ravno veliko število novih skupin (prijavljenih je bilo še veliko več in organizator zaradi časovne stiske ni mogel povabiti vseh) kaže na pozitiven trend, da rockovska kultura pri nas dobiva vedno širše zaledje. Rock Otočec se zagotovo razvija v zelo pomemben festival. Sama kontinuiteta festivala z leti dobiva vse več privržencev in širi migracijsko zaledje ljubiteljev glasbe, ki si prvi vikend v juliju rezervirajo za odhod v bližino Novega mesta. Tudi spremljevalni program je iz leta v leto pestrejši in kvalitetnejši; letošnji minus je mogoče le premalo cistern z vodo, glasbena ponudba pa je pestrejša in bolj pluralna. Tako ponuja številne nove vzorce in eksperimente, ki jih do sedaj še nismo slišali na naših odrih. Zaradi entuziazma organizacijske skupine verjamem, da bo tako tudi naprej; drugo leto s kakšnim še bolj odmevnim bendom. Vidimo se na Rocku Otočec 2000.

Gregor Bauman