Letnik: 2000 | Številka: 1 | Avtor/ica: Jane Weber

AL JONES BLUES BAND

Sharper Than A Tack

Enja, 1999

Poznavalci bluesa pravijo, da bluesovski glasbeniki podobno kot viski z leti postajajo boljši. To v primeru Ala Jonesa gotovo drži kot pribito, saj še ni v letih, ko bi mu zaradi starosti zmanjkovalo glasu, v dvajsetih letih nastopanj in snemanj pa mu je že uspelo doseči zavidljivo raven bluesovskega muziciranja. Jones je na kitaro prvič zaigral pri dvanajstih letih, za blues pa se je navdušil v drugi polovici šestdesetih let, ko je v vseh večjih evropskih glasbenih centrih nastopal American Folk Blues Festival in evropsko občinstvo tako rekoč prvič seznanil z bluesom. Al Jones je podobno kot številni bluesovski glasbeniki predvsem koncertni izvajalec, o tem smo se pred leti lahko prepričali v Zagrebu, ko je nastopil kot gost na koncertu B. B. Kinga in odigral odličen koncert. V oceni enega od njegovih koncertov sem prebral, da je skoraj ukradel večer Johnnyju Winterju, saj je občinstvo od njega zahtevalo in dobilo dva dodatka, kar je za predskupino prej izjema kot pravilo. Glasbene koordinate ustvarjanja Ala Jonesa so resda standardne - glasbenikov kitarski slog je namreč zelo blizu Otisu Rushu in B. B. Kingu, medtem ko Jonesov glas sledi postulatom, ki sta jih postavila Sonny Boy Williamson in naš koncertni znanec Junior Wells -, vendar je treba priznati, da je Jonesov blues zaradi izpiljenosti tako prodoren, da mu posnemanja drugih glasbenikov niti ne moremo očitati. Tudi Jonesov repertoar je poln starih klasičnih skladb bluesa, kot so Baby What You Want Me To Do, Born Under A Bad Sign, I Can’t Quit You, Baby in Five Long Years, še najbolj posebne se zdijo Jonesove avtorske skladbe v bolj ali manj funkovskem slogu. Plošča Sharper Than A Tack je tako kot vse plošče založbe Enja izjemno kakovostno posneta in jo brez sramu lahko postavimo ob bok najboljšim bluesovskim ploščam iz kataloga založbe Telarc (www.enjarecords.com).

Jane Weber