NORMAN BLAKE

Live At McCabe's

Takoma/Ace/Statera, 1999

Ko je bil Steve Earle na slovenski turneji, je bil zoprn kot običajno, če pa se je že razgovoril, je začel govoriti o pesmih Boba Dylana in kitarskem slogu Normana Blaka, glasbenika, ki je bil na snemanju Earlove prekrasne akustične plošče Train A Comin'. Zdelo se mi je, kot da bi Earle rad pisal podobne pesmi kot Bob Dylan in igral tako kot Blake, čeprav se zaveda, da nič od tega ni mogoče. Norman Blake je brez dvoma eden najboljših kitaristov v Ameriki. Igra s trzalico, torej v slogu flatpicking, poznavalci ga po navadi uvrščajo v druščino tako sijajnih glasbenikov, kot so Doc Watson, Dan Crary in pokojni Clarence White, na snemanja pa ga vabijo tudi razvpiti glasbeniki z Bobom Dylanom na čelu, saj se zavedajo, da Blakova kitara da glasbi poseben čar in prepričljivost. Blakovo igranje je namreč nekaj posebnega, in če boste slišali samo eno njegovo ploščo, si boste za vse življenje zapomnili neverjetno tekoče, toplo in hkrati skrajno prodorno sprehajanje po trdih kitarskih strunah. Norman Blake je za nameček še odličen pevec s prav nenavadnim glasom, zato odstopa od povprečja. Naj mi ljubitelji malijske glasbe ne zamerijo, vendar je Norman Blake pravi glasbeni kralj - kot Ali Farka Toure v Maliju. Je poln glasbenih zvijač, izjemno nadarjen in v glasbenem razdajanju na trenutke prav čarovniški. Plošča Live At McCabe's - v nekaj skladbah slišimo čelistko Nancy Blake, sicer pa je to dosledno kitarska plošča - pomeni prelomnico v karieri Normana Blaka, prinaša enega redkih koncertnih posnetkov tega glasbenika in je zaradi resnično virtuoznega igranja prava šola akustične kitare. Blake je na zahodni obali razmeroma malo nastopal, nastop v trgovini McCabe's Guitar Shop v Santa Monici pa je bil njegov prvi koncert v Kaliforniji, zato se je še bolj potrudil. V ameriškem folku in bluegrassu je malo koncertnih plošč - menda se slabo prodajajo -, zato imajo takšne izdaje toliko večjo vrednost. Starejši poslušalci se gotovo spomnite izdaj založbe Takoma, prav ta plošča sodi med njene pomembnejše naslove in le prizadevanjem založbe Ace (42-50 Steele Road, London NW10 7AS, UK), ki je ploščo izdala na novem formatu, se moramo zahvaliti, da ta in podobna glasba ne bo utonila v pozabo. Norman Blake ni kakšen zakompleksan trubadur, ki preigrava neštetokrat slišane balade. Piše svoje skladbe in pozna vse skrivnosti akustične kitare in tudi nekaterih drugih strunskih glasbil, a ga v Evropi žal ni mogoče slišati, ker se boji letenja. Škoda!

Jane Weber