Letnik: 2000 | Številka: 1 | Avtor/ica: Jane Weber

JOHN FAHEY

The Dance Of Death and Other Plantation Favorites

Takoma/Ace/Statera, 1999

Če boste prebirali kakšno dobro antologijo akustične kitare zadnjih nekaj desetletij, boste gotovo naleteli tudi na ime Johna Faheyja, odličnega kitarista, ki ga številni poznavalci uvrščajo med najvplivnejše mojstre akustične kitare po drugi svetovni vojni. Fahey (r. 1939) je v zgodnjih šestdesetih letih za lastno založbo Takoma - to je ustanovil leta 1959 - izdal več plošč, prav pričujoča izdaja pa prinaša enega nespornih ustvarjalnih vrhuncev. Plošča The Dance Of Death je logično nadaljevanje prvih dveh albumov Blind Joe Death ter Death Chants, Breakdowns and Military Waltzes. John Fahey na snemanju leta 1964 ni imel niti svojega glasbila, zato je ploščo The Dance Of Death posnel s sposojeno zelo trdo kitaro, ki pravzaprav ni bila najprimernejša za takšno glasbo in je zahtevala dokaj krčevito igranje. Polovica pesmi na plošči prihaja iz različnih virov bluesa in countryja, s plošč glasbenikov, kot so bili Bukka White, Clarence Ashley, Dock Boggs, Sylvester Waever in Elizabeth Cotten, druga polovica pa so Faheyjeve bolj ali manj avtorske skladbe, v večini napisane po vzoru že slišanega. Faheyjeva glasba je temačna, včasih prav groteskna, vedno pa virtuozna in kljub tradicionalni naravnanosti zelo vizionarska. Nova izdaja plošče, ki je prvič izšla leta 1964, prinaša tudi štiri doslej neizdane posnetke, zato bo zanimiva tudi za lastnike originalne vinilne plošče. John Fahey je v šestdesetih letih za svojo založbo posnel tudi nekatere vnovič odkrite bluesovske kitariste, s svojo nenavadno glasbo pa je odločilno vplival na Lea Kottkeja in številne druge kitarske umetnike. Plošča The Dance Of Death ne sme manjkati v nobeni dobri zbirki bluesa in countryja (www.acerecords.co.uk).

Jane Weber