Letnik: 2000 | Številka: 1 | Avtor/ica: Kaja Šivic

KONCERT MARIBORSKE FILHARMONIJE

Dirigent Pablo Zinger, solista Paquito D’Rivera, Gustavo Tavares

Cankarjev dom, Ljubljana, 12. 12. 1999

Enega redkih velikih decembrskih koncertov z zanimivim sporedom skladb tega stoletja je pod naslovom V novo tisočletje z glasbo Novega sveta v Ljubljani (in pred tem v Mariboru) prispeval Simfonični orkester Mariborske filharmonije, ki je k sodelovanju povabil tri izjemne goste iz Južne Amerike, odličnega pianista in dirigenta Pabla Zingerja, znamenitega klarinetista in saksofonista Paquita D’Rivero in čelista Gustava Tavaresa. Prvi del koncerta je bil namenjen dvema severnoameriškima skladateljema, pri nas dobro znanemu Samuelu Barberju in mlademu jazzovskemu ustvarjalcu Jeffu Bealu. Barberjeva baletna suita z naslovom Souvenirs, ki jo sestavlja šest prijetnih plesnih stavkov, je bila dokaj blagoglasen uvod v izredno živahni, ritmično in tehnično zahtevni Koncert za klarinet, saksofon in orkester Jeffa Beala. Pestra zvočnost orkestra in sproščeno, komunikativno soliranje odličnega Paquita D’Rivera sta pod veščo taktirko Pabla Zingerja zaživela v vsej polnosti in pravem jazzovskem duhu.

Drugi del koncerta so glasbeniki začeli z redkeje izvajano četrto suito Bachianas Brasileiras Heitora Villa-Lobosa. Najpogosteje poslušamo peto suito, ki je napisana za ansambel violončelov in zelo jasno izraža skladateljev naslon na baročni slog, medtem ko je zahtevna četrta suita namenjena klavirju in orkestru. Baročni naslovi štirih stavkov nakazujejo zgradbo skladbe, ki jo skladatelj bogati s poznoromantično polnostjo. Nepogrešljiv sklep koncerta je prispeval Astor Piazzola. Zadnja leta vse več izvajani argentinski skladatelj in bandeonist postaja, žal pri nas šele zdaj, zvezda koncertnih odrov. Njegova temperamentna, samosvoja glasba, ki sloni na ljubezni do tanga, je blizu glasbenikom vseh zvrsti. Paolo Zinger je Piazzolov koncert za bandoneon Aconcagua odlično priredil za tri solistične inštrumente - klarinet, violončelo in klavir. Prav v tej skladbi se je kot dirigent in pianist še posebej izkazal in prav njemu gre največji delež za uspeh koncerta, čeprav ni dvoma, da je bil vaba za poslušalce predvsem D’Rivera, ki s popolnim obvladovanjem inštrumenta, muzikalnostjo in prisrčnim nastopom mora očarati. Morda je prav zato violončelist Tavares ostal nekoliko v ozadju.

Simfonični orkester Mariborske filharmonije je svojo vlogo odigral odlično in samo želimo si lahko, da bi se pogosteje predstavljal zunaj matične hiše.

Kaja Šivic