Letnik: 2000 | Številka: 10 | Avtor/ica: BIGor
Siddharta
Ljudem je pomembna zabava
Nekateri jim pravijo “boy band”, drugi jih navajajo kot primer, kako je treba delati, najdemo pa tudi takšne, ki se naježijo ob njihovem imenu. Siddharta so redek primer skupine v našem okolišu, ki je po enem albumu postala vseslovensko znana. S pevcem in kitaristom Tomijem (T) in z basistom Primožem (P) smo se srečali v studiu Radia Študent na predvečer nastopa na Novem rocku 2000.
Po petih letih delovanja ste na vrhuncu uspeha. Kako ste doživljali ta vzpon?
T: Doživeli smo ga z gradivom, ki smo ga prvotno izdali kot demo, nato na plošči Id, ki je izšla dvakrat pri dveh založbah. Zdaj je uradna izdaja Multimedia Records. Vse skupaj pa je tako: imamo ogromno koncertnih ponudb, veliko igramo - dvakrat ali celo trikrat na teden. Tako smo preživeli prvo polovico leta. Naporno je, saj imamo še veliko intervjujev, fotografiranj, različnih nastopov po slovenskih medijih, veliko pogovorov in dogovorov ter vaj, a tudi zelo razgibano in zanimivo.
Kakšna je slovenska glasbena industrija? Kakšne so vaše izkušnje z njo?
T: Nimamo še črnih pik, nismo še razočarani nad njo.
Vendar pa ste imeli težave s prejšnjo založbo McMillan. Bili ste na sodišču, nato so vas celo oni tožili. Ali se je ta zadeva razčistila?
P: Ne še, naslednji teden imamo obravnavo.
T: Mislim, da je naša glasbena industrija še zelo v povojih, da pa se hitro, lepo in nedolžno razvija. Seveda so nekatere izjeme v vsakem poslu. Slovenski bendi so veliko lepše obravnavani kot pred desetimi leti, ko je bilo manj bendov deležnih medijske pozornosti. Tudi veliko več denarja se vrti.
Zaokrožil si izjavo, da je slovenska glasbena scena še pred nekaj leti smrdela, zdaj pa vedno manj.
T: Ne bi si upal stoodstotno soditi o tem. Ko sem se sam začel ukvarjati z glasbo, nisem bil pozoren na to. Takrat sem glasbo spremljal v medijih in pri prijateljih; delež slovenske glasbe je bil manjši kot danes. Bilo je več poudarka na tuji glasbi, zdaj pa mi je kar nekaj slovenskih bendov všeč in imam njihove cedeje doma.
Ali jih lahko našteješ?
T: Demolition Group, Babewatch, Sausages, Sfiltrom, Racija ...
P: 2227.
T: Še bi se dalo naštevati. Big Foot Mama so zelo korekten bend, ki je na zelo dobri poti.
Javnost velikokrat obveščate z medijskimi obvestili, tako ste na primer javno opozorili na zamenjavo managementa.
T: Slovenski trg je zelo majhen in moč sporočanja od ust do ust je zelo močna. Vsakdo, ki dela z nami - management in založba -, je znan po vsej Sloveniji. Nočemo, da prihaja do zamer. Če pa pride do tega, moraš sporočiti javnosti, da ne delaš več s tem človekom. To moramo dati vedeti promotorjem, da lahko sodelujejo z novim managementom. Najmanjša napaka je lahko usodna.
Z medijskimi obvestili najavljate koncerte, na katerih boste igrali nov komad ali po katerih boste prekinili delo in podobno. Ali gre za vzburjanje medijev?
T: Mi smo TV oddaja. Gledanje ponovitve te oddaje bi bilo dolgočasno. Naša oddaja ima še vedno ime Siddharta, program je treba spremeniti, da je bolj zanimiv. Na naše koncerte prihaja veliko ljudi po večkrat in treba jih je zadovoljiti. Ni isto kot evropska turneja, ko pride le peščica ljudi na koncert dvakrat ali večkrat ter imaš lahko identičen program za vseh 50 koncertov evropske turneje. Pri nas si tega ne moreš privoščiti. V Novi Gorici smo imeli ljudi iz Murske Sobote, čeprav so vedeli, da bomo prišli v Mursko Soboto.
Vaš vzpon se je začel konec lanskega leta z objavo videospota Pot v X.
P: Mediji te naredijo. Ljudje te spoznajo prek njih in tudi prek koncertov. Koncerta ne moreš imeti vsako leto v vsaki slovenski vasi, po televiziji pa te lahko spozna kdo, ki živi v Gornji Radgoni ali pa v Vinkovcih.
T: Na koncertih imamo kakšnih tisoč ljudi, včasih več, včasih manj, ko pa se pojaviš z videospotom po televiziji, te gleda več tisoč, mogoče tudi sto tisoč ljudi. Prej postaneš prepoznan pri različni publiki, od čisto majhnih do najstarejših. Ko te vidijo po televiziji ali slišijo po radiu, jim prideš bliže. Na žalost je tako, da živimo v modernem času, ko ob zvoku potrebuješ tudi sliko. Glasba ima več vpliva, če ima slikovno podlago. Svetovne smernice težijo k temu, danes je veliko več slovenskih glasbenih videospotov kot pred petimi leti, veliko je tudi kvalitetnih. Glasbeniki in vsi, ki se z glasbo ukvarjajo, imajo svojo strategijo. Naša je, da potrebujemo album, videospot je za zraven. Z njim se ponudba albuma hitreje širi. Če bi ljudje šli v trgovino po naš album brez vpliva videospota, bi bilo fenomenalno.
Na koncertih igrate priredbe Metallice, No Doubt, Rage Against The Machine, Pearl Jam, Red Hot Chilli Peppers. Zakaj tovrstne priredbe?
P: Te bende smo preigravali, ko smo začeli z bendom, tedaj smo bili stari 17 let. Priredbe so ostale do zdaj - in publiko, ki jim je takšna glasba všeč, lahko zadovoljimo.
T: Publika, ki pride na koncert, plača vstopnico in zahteva, da bo kaj zabave. Naša debitantska plošča je dolga 45 minut, to ni dovolj. Če imamo 45-minutni program, ne igramo nobene priredbe, igramo samo avtorski material. Če pa imamo večji samostojni koncert s predskupino, se od nas zahteva, da igramo uro in pol ali celo dve, zato program zapolnimo s tremi, mogoče petimi priredbami. V začetku naslednjega leta bomo izdali novo, drugo ploščo in igrali bomo samo svoje komade.
Z novo ploščo bo Siddharta postala prava koncertna skupina, ne pa žurerski bend?
T: Ja, tako!
Z nastopom na letošnjem Novem rocku ste se menda odpovedali samostojnemu koncertu v Križankah?
T: Da! To bomo naredili drugo leto z drugo ploščo ...
P: ... ko bomo imeli več materiala!
T: V Križankah ne bi mogli nastopiti kot Big Foot Mama, ki je posnela že tri plošče. S 45 minutami ne bi zadovoljili publike. Odločili smo se, da v Križankah in na drugih večjih odrih ne bomo igrali priredb. To je tudi osnovni razlog, da nismo delali samostojnega koncerta.
P: Nastop na Novem rocku nam je bil v veselje, ker še nismo imeli takšne priložnosti.
T: Doletela nas je sreča, da smo »headlinerji«. To je dokaz, da je bil naš vzpon zelo hiter, da smo med enim in drugim Novim rockom veliko naredili. Ta nastop je nekakšen aplavz!
Notranji?!?
T: Ja ...
Nastop na Novem rocku je bil najavljen kot zadnji nastop v Ljubljani!
T: Po njem je še pet koncertov po Sloveniji, potem bomo imeli dober mesec za piljenje novega materiala. Nekje decembra gremo v studio delat novo ploščo, v prvih dneh novega leta bomo izdali malo ploščo in kasneje še album.
Že zopet gre za načrtovanje!
T: To je načrt, star že kakšnega pol leta. Nekatere ponudbe iz tujine bodo morda spremenile ta načrt.
Vaš prvenec obstaja tudi v angleščini, obenem sam omenjaš zanimanje tujine za vas. Ali je ta prekinitev dela povezana s pripravo zanjo?
T: Kakšne so ponudbe tujih založb, ne vemo, s tem se ukvarjajo ljudje z založbe, naš management. Do nas pridejo le 100-odstotne informacije. Potrebujemo premor, material, ki ga igramo že pet let, nam je že čez glavo. Komaj čakamo, da gremo v studio in posnamemo novo gradivo, ki je drugačno, zrelejše. Glede tujine pa je tako: ne gre za to, da bi se morali bolj pripraviti, sama organizacija potrebuje čas, potrebno je dobiti nekatere ljudi, ki bi delali to ploščo, in za to je potreben čas.
BIGor