Slowdime

Dom, kjer rock odrašča v jazz

Glasbene založbe so v osnovi le posrednik med glasbenimi ustvarjalci in njihovimi stvaritvami na eni strani ter “potrošniki” na drugi strani. Zakaj torej posvetiti članek predstavitvi neke založbe, se pravi posredniškemu faktorju, ki glasbeni izliv ustvarjalca le prenese do ušesa poslušalca? Mislim, da je odgovor treba iskati ravno v preseganju te posredniške funkcije založbe.

Nekatere neodvisne založbe namreč uspejo z nesebičnim delovanjem povezati ustvarjalce s podobno glasbeno filozofijo, med njimi pospešiti komunikacijo in s tem odločno vplivati na oblikovanje zdrave scene ter posredno tudi na glasbeni izraz samih ustvarjalcev. Na washingtonski post-, avant-, jazzrockovski sceni to funkcijo z veliko mero zanosa in ljubezni opravlja založba Slowdime.

Lahko bi rekli, da je založba Slowdime pravzaprav prevzela štafeto, ki jo je v osemdesetih oblikoval Ian MacKaye pri založbi Dischord. Z neomajnim razsvetljiteljskim delovanjem je Dischord, ki prav te dni slavi dvajseti rojstni dan, oblikovala nove kriterije in odprla nova glasbena obzorja na washingtonski glasbeni sceni. Zadnje čase se Ian ne ukvarja več tako intenzivno z iskanjem novih perspektivnih bendov ter z izdajanjem plošč (kar nekaj časa je imela Dischord v varstvu poleg Ianovih Fugazi le še benda Lungfish in Bluetip, zdaj pa zopet začenja bolj migati tudi v tej smeri – najnovejši pridobitvi založbe sta benda Faraquet in Q And Not U), zato je početje založbe Slowdime še toliko pomembnejše. Z vzpodbujanjem glasbenikov in s podporo bendom, kot so The Boom, The Sorts, All Scars, Golden, Kerosene 454, Three Second Kiss, The Crainium, če naštejemo le najbolj izstopajoče, daje samosvoj in svež pečat tistemu segmentu globalne novorockovske produkcije, za katerega termin rock ni več povsem na mestu.

Začetki in delovanje založbe

Slowdime sta ustanovila Juan Luis Carrera in sestra Iana Mackaya, katere ime nam žal ni znano, pred petimi leti v mestu Arlington, ki leži v Virginiji, nedaleč od Washingtona D. C., kamor to mesto glasbeno tudi gravitira. Začelo se je z izdajanjem malih plošč, tedaj je še izdatno pomagala Dischord, kasneje se je Slowdime počasi osamosvojila, še vedno pa je založba Dischord obdržala distribucijo in tiskanje plošč, za kar zaračuna manjši odstotek dobička. Ianova sestra je kmalu zapustila založbo, na njeno mesto pa je stopil John Wall, človek, vreden svojega priimka (nekateri se boste spomnili širokoplečega možaka, ki je vihtel bas na ljubljanskem koncertu The Boom pred dvema letoma). Juan in John, oba tudi izkušena glasbenika (The Warmers, Kerosene 454 ...) sta tako z vso silo začela podpirati perspektivne bende iz okolice. Juan – srce založbe - skrbi za vsebinske stvari, snema in producira albume bendom, jim na turnejah pomaga kot tonski tehnik, medtem ko John – možgani založbe - opravlja predvsem organizacijske in promocijske posle. Takole o začetkih založbe in bistvu njenega delovanja razmišlja John: “Založba Slowdime je bila ustanovljena zato, da bi pri nji izhajali nosilci zvoka bendov iz Washingtona, ki niso bili deležni nobene pozornosti in za katere se je nama z Juanom zdelo, da so krasni. Oba, Juan in jaz sva igrala, pravzaprav še igrava v bendih, in to nama je pomagalo do jasne predstave o tem, kako hočeva voditi založbo in kako pristopiti k tej glasbi. Izkušnje, ki sva si jih nabrala z leti igranja v mnogih majhnih bendih, sva prenesla v vodenje založbe. Zelo se trudiva imeti čim manj stroškov in obrniti vsaj nekaj profita, tako da lahko priskrbiva nekaj denarja za bende, ki trdo delajo. V središču najine pozornosti so BENDI, ne založba sama.”

Muzika

Zgodnje izdaje Slowdime so bolj konvencionalne narave in lažje prenašajo izraz rockovska glasba, zadnji dve leti pa založba intenzivno in pogumno izdaja zadeve, ki se odmikajo od rocka ter vse bolj dišijo po dubu, jazzu, funku in celo etnu.

Prve izdaje založbe – male plošče in albumi zasedb Metamatics, Regulator Watts, Hoover ter Kerosene 454 - so še krepko zaznamovane s posthardcorovskim izročilom, ki so ga na washingtonski sceni oblikovali Fugazi in Jawbox. Zdajšnji nosilni bendi založbe – The Sorts, The Boom, All Scars in Golden – pa to izročilo sicer še ohranjajo, vendar ga hkrati tudi presegajo in se čedalje bolj odpirajo novim, drugačnim glasbenim tokovom. Eksperiment, improvizacija, vključevanje raznolikih glasbil, odpiranje svežim snemalnim in producentskim pristopom so kvalitete, lastne vsem paradnim konjem založbe. Glasovi se umikajo v ozadje, v ospredje sili žlahtno muziciranje.

The Sorts in The Boom lahko pravzaprav obdelamo kar v isti sapi, medsebojno sodelovanje obeh skupin je namreč doseglo že tako intenzivno stopnjo, da je samo vprašanje časa, kdaj se bosta zlili v nekakšen “BoomSorts orchestra”.

Oba benda imata korenine v bendu Hoover, kjer sta skupaj igrala Chris Farral, zdaj bobnar pri The Sorts, in Fred Erskine, zdaj glavna gonilna sila The Boom, poznate pa ga vsaj še kot basista June Of 44. Medtem ko so The Boom za prvi album svoje hardcorovske korenine še dokaj plašno plemenitili s funky ritmi in s trobilno sekcijo, za drugi pa odločno obuli plesne čevlje, vrgli petje v kot ter silovito pihnili v rogove, pa so The Sorts že s prvencem jasno nakazali samosvoj odklon od posthardcorovskih zvokov in z izredno senzibilno, počasno, ritmično razgrajeno, nepretenciozno, a vznemirljivo muziko postavili meje med rockom in jazzom še pod večji vprašaj. Kot rečeno, je vprašljiva tudi meja med obema bendoma. Josh LaRue, kitarist The Sorts (nekdaj tudi bobnar pri Kerrovih Jack O'Fire), trobi tudi na albumih in občasno na koncertih The Boom, usluge pa na zadnji plošči The Sorts vrača saksofonist Carlo Cennamo. Žal gredo ta tesna sodelovanja na račun delovanja enega ali drugega benda. Trenutno krajšo vlečejo The Sorts, saj se je Josh posvetil snemanju novega albuma The Boom, ki izide jeseni.

Pihalsko-trobilna sekcija Erskine-Cennamo-LaRue pa nas pripelje tudi do Golden. Otipljiv dokaz tesnega sodelovanja je sicer samo dvanajstpalčnik Golden Rhythm - Beat Jazz, kjer so Golden prijatelje povabili, da jim oplemenitijo to izredno zlitje psihedeličnega rocka z elementi afriškega bluesa. Omenjena sekcija je sodelovala tudi pri snemanju zadnjega albuma Golden, vendar so se v skupini pozneje odločili, da trobil in pihal na ploščo ne bodo vključili. V posadki Golden srečamo stare znance iz zasedb Trans Am, Six Finger Sattelite in Royal Trux, kako psihedeličnemu instrumentalnemu rocku natikajo nove dimenzije ter kažejo, kje bi lahko končali ZZ Top, če bi namesto v Las Vegas šli v Mali in tam pustili domišljiji prosto pot.

Povsem prosto pot pa domišljiji puščajo All Scars, zelo ohlapna in spremenljiva posadka, ki z nojzjazzerskim truščem ustvarja nepredvidljivo, brezkompromisno glasbo. Neobremenjen in ustvarjalno do konca sproščen bend sestavljajo nekdanji in sedanji člani Beefeater, Fidelity Jones, Metamatics, medtem ko je moral Brendan Canty, bobnar Fugazi, zaradi preštevilnih drugih obveznosti prenehati z delovanjem v All Scars.

Drugi bendi založbe, čustveni, melanholični Bostončani Victory At Sea, eksplozivni in melodični The Most Secret Method, dekonstruktivno inovativni Italijani Three Second Kiss, pa emo rockovski The Farewell Band, sicer malce manj pogumno skačejo v nemirne glasbene vode, a so še vedno vredni vse pozornosti. Ravno tako bi bilo treba kaj več kot le omeniti danes že preminule bende založbe Slowdime, na primer Kerosene 454, ki so bili na začetku eden glavnih adutov založbe, pa manični, socialno angažirani androgini ansambel The Crainium, frenetični kitarsko-bobnarski duo Chrom-Tech ... Morda drugič, ko bo več prostora in časa.

Povedati je treba še, da se Slowdime z nekaterimi izdajami spogleduje še z Bluetip, The Make-Up in od nedavnega tudi s Him, eksperimentalno in improvizacijsko usmerjeno zasedbo Douga Scharina, bobnarja June of 44. Him so pri Slowdime izdali vinilno verzijo novega albuma, na katerem zopet srečamo Freda Erskina in Carla Cennama.

Skupnost

Vsak od omenjenih bendov bi si zaslužil članek: to besedilo ne more v zadostni meri prikazati pomena dela in angažmaja založbe Slowdime ter njenih bendov. Odnos med založbo in bendi ter med bendi samimi je domač, zato je kaj lahko dobiti vtis o avtonomni, harmonični skupnosti, ki članom omogoča kar najbolj svoboden in ploden ustvarjalni razvoj. V tem kontekstu je torej posvečanje pozornosti sami založbi kot vzpodbujevalni platformi več kot upravičeno.

O bendih pa kaj več ob njihovih koncertih – če ste zamudili predlanski koncert The Boom v Ljubljani in letošnji koncert Golden v Ilirski Bistrici, ne zamudite nastopa All Scars v bistriškem MKNŽ-ju 17. novembra!

Manček

Izbrana diskografija:

Kerosene 454 – Came By To Kill Me (1997)

All scars – Early/Ambient (1997)

All scars – Introduction To Humanity (1999)

The Crainium – New Music For New Kitchen (1998)

Hoover – S/T (1997)

The Boom – Movin' Out (1998)

The Boom – Any Day Of The Night (1999)

The Sorts – More There (1998)

The Sorts – Contemporary Music (1999)

Golden – Super Golden Original Movement (1999)

Golden – Golden And Rhythm Beat Jazz (1999)

Golden - Golden Summer (2000)

Chrom-Tech – S/T (1999)