BILLY BRAGG

Reaching To The Converted

Rhino, 1999

Do glasbe Billyja Bragga sem bil dolgo nekoliko zadržan. Nič nimam proti njegovemu levičarskemu prepričanju, prej nasprotno, vendar v (kantavtorski) glasbi bolj cenim izvajalce z globokim intimnim slogom, ki s protestniškim folkom kakšnega Woodyja Guthrieja načeloma nima veliko skupnega. Vendar je to samo eden od možnih pogledov na dela Billyja Bragga in podobnih avtorjev (recimo Phila Ochsa). Pod dokaj debelo obrobo protesta in strogo politično držo se namreč velikokrat skrivajo tudi čisto osebna čustva. Na glasbo Billyja Bragga sem tako padel na nekem koncertu na angleškem otoku, na katerem je Bragga za nameček spremljal Paul Brady. Če se ne motim, v našem kulturnem prostoru pravzaprav o Billyju Braggu skorajda ni bilo govora, to je glede na kakovost njegovih pesmi velika škoda. Založba Rhino je pred kratkim izdala zelo pregledno zbirko težko dosegljivih Braggovih pesmi (B-strani malih plošč in bonus posnetki z različnih izdaj) in mislim, da bi ji morali prisluhniti vsi, ki imate radi zdaj že dokaj znane Braggove uglasbitve Guthriejeve poezije. Zbirka prinaša sedemnajst bolj ali manj prepričljivih glasbenikovih pesmi, nekaj pa je tudi dokaj nenavadnih priredb, ki jih Bragg po navadi igra na koncertih. Da ne bo pomote: to je plošča za oboževalce Billyja Bragga!

Jane Weber