Letnik: 2000 | Številka: 10 | Avtor/ica: Zoran Pistotnik

KINE LAM

Sey

World Connection, 1998

NDER & LE SETSIMA GROUP

World Connection, 1999

Že v samem izhodišču dvakrat vredno omembe: zaradi nove prodorne nizozemske založbe, ki je zdaj z raznovrstno ponudbo aktualne »world music« prisotna na glasbenem prizorišču že dobri dve leti, ter zaradi obeh senegalskih izvajalcev, ki po svoje prav tako pomenita novost. No, resnici na ljubo, še najmanj glasbeno; in čisto zares, samo polovično novost. Res pa je tudi, da se je zanimanje za aktualno senegalsko glasbeno ponudbo v zadnjih nekaj letih zamejilo samo na mednarodno izkričana imena, Youssouja N'Dourja, Baaba Maala in morda še Ismaela Loja, ter glasbenike, ki prihajajo iz tega kroga. S tem je bila bistveno osiromašena naša predstava o tem, kaj se zares dogaja na tamkajšnjem prizorišču. Vendarle smo iz drobcev informacij razbrali, da se tam očitno dogaja vrsta mladih in svežih nastopov, katerih žanrski razpon je segal od žlahtne tradicije do popa in »latina« ter tudi jazza in rapa. Prav založba World Connection je tako izkoristila nastope »nove generacije afriških glasbenikov« na festivalu Africa Fete in je njihove posnetke izdala na kompilaciji, na kateri kar kakšno polovico zapolni senegalski prispevek. Ob Hametu Maalu, Positive Black Soul, Tidiane and Dief Dieul, Ndillaan an Zal, Thiossane, Helene Faye, Ngorr Sarr, Gelogal izstopata predvsem Kine Lam in Nder and le Setsima Group.

Prava novost je Nder s skupino, kajti pevki Kine Lam je pred desetletjem enkrat že uspel preboj na mednarodno prizorišče, sploh pa ima za seboj že skoraj 30-letno glasbeno kariero in vsaj deset albumov; nekaj tudi v tujini. Prihaja iz griotske družine in v tej tradiciji je trdno zasidran tudi njen glasbeni izraz, čeprav ji v domovini priznavajo položaj »ženskega ekvivalenta« Youssouja N'Dourja in Baaba Maala, saj je mbalax - izhodišče ustvarjanja tudi omenjenima dvema - le osnovni stil, ki ga je samosvoje nadgradila. Njena popularnost na domačem prizorišču je ogromna in je seveda v velikem razkoraku z njeno neprisotnostjo na mednarodnem; k temu je dodatno prispevala njena skoraj desetletna odsotnost iz meni neznanih razlogov. Kakor koli že: s Sey se Kine Lam prepričljivo vrača na mednarodno prizorišče, pa čeprav ne z novimi in posebej zanj pripravljenimi posnetki. Gre namreč za ponatis njenega senegalskega albuma istega naslova (sedem pesmi), dodanih je tudi pet do sedaj neobjavljenih pesmi. Vse so njeno delo, za izvedbo pa je v celoti zaslužen N'Dourjev krog: posnete so bile v njegovem studiu Xippi, priredil jih je Habib Faye, pri izvedbi pa je sodelovala množica glasbenikov, ki stalno ali vsaj občasno sodelujejo z njim. Rezultat je prepričljiv in vreden pozornosti.

V nasprotju s Kine Lam pa so pevec Alioune Mbaye Nder in glasbeniki iz njegove skupine Le Setsima Group šele nedavno smelo zakoračili na senegalsko prizorišče. Od sredine devetdesetih let so poslali na domači trg tri kasetne albume, njihov prvi album za mednarodno tržišče pa vsebuje izbor 12 skladb z njih. V tem primeru imamo zares opraviti z »novo generacijo« izvajalcev senegalskega etno popa, ki pa bistvene opornike glasbenega izraza še vedno najdeva v obrazcih mbalaxa, tako da tudi godba na tem albumu zelo spominja na (morda zgodnjega, domačim tlom bolj zavezanega) Youssouja N'Dourja (preveri npr. v skladbi Nguem). Okusna uporaba klaviatur (kar dva senegalska klaviaturista, pozneje pa še dodatek znanega Jeana-Philippa Rykiela) ter električne kitare Malicka Diawa, močna ritmična podlaga tolkalcev ter ves čas subtilno prisotna »pihalno-trobilna« sekcija so razsežnosti, ki sestavljajo zares bogat zvok. Ta je bil pozneje nadgrajen še z gostujočimi, v posameznih skladbah dosnetimi glasbeniki. Posnetki so namreč originalno nastajali v znanem Studio 2000 v Dakarju, za ta album pa so bili obdelani in dopolnjeni v pariških studiih. Tam so pečat prepričljivosti posameznim skladbam dodali tudi takšni, kakršna sta Manu Dibango (v uvodni skladbi albuma) in kitarist Djeli Moussa Kouyate. Rezultat je odličen, Nder and le Setsima Group pa že zdaj tista senegalska zasedba, ki bi ji bilo užitek čim prej prisluhniti tudi koncertno.

Zoran Pistotnik