Letnik: 2000 | Številka: 10 | Avtor/ica: Marina Žlender

NETHEDERLANDS RADIO CHAMBER ORKESTRA

Bartók/Eötvös/Kurtág/Kashakshian/NRCO/Eötvös

ECM New Series/Statera, 2000

Violistka Kim Kashakshian je vrhunska umetnica, katere kariera je odlikovana s številnimi mednarodnimi priznanji, in gostja največjih glasbenih odrov in festivalov po svetu. Njena interpretacija je ponotranjena in doživeta, odlikuje jo izvirna in impulzivna igra; to ji omogoča igranje starejših in tudi sodobnih del. Ker slovi po izjemni igri, je realizirala številna sodobna dela za violo, ki so jih skladatelji - denimo Sofija Gubajdulina, Betsi Jolas, Krzysztof Penderecki in Peter Eötvös - posvetili prav njej. Seznam njenih posnetkov klasičnih avtorjev je predolg, da bi ga naštevali, omenimo naj le nekatere, kot so Sonate Paula Hindemitha in Šostakovičeva Sonata op. 147, pa solo koncerti Benjamina Brittna, Pendereckega, Schnittkeja in drugih. Med izvrstne in popularne izvedbe sodijo tudi Bachove Sonate za violo da gamba in čembalo, ki jih je posnela skupaj s Keithom Jarrettom, in Brahmsova Sonata, izvedena skupaj s pianistom Robertom Levinom, ki je bila nagrajena z Edison Prize. Njena izvedba treh navedenih skladateljev je izbrušena, odlikuje se po iskrivi in na trenutke ognjeviti virtuoznosti, ki je prišla do izraza zlasti v Bartókóvem delu.

Povezovanje treh avtorjev med seboj je lahko spontano ali pa precej prisiljeno. Vsi trije skladatelji so bili rojaki, Kurtág in Eötvös sta dobro poznala Bartókovo glasbo, Kurtág je celo dejal, da je »njegov materni jezik Bartók«, Eötvös pa je močno občudoval Kurtágovo glasbo, v kateri je videl vse kvalitete evropske glasbe, združene s pretanjenim posluhom za domače elemente. Zlasti slednje je bistveno za Belo Bartóka, ki je v delih uspešno uporabljal elemente madžarske ljudske glasbe. Njegov Koncert za violo in orkester je nastajal v zadnjih letih Bartókovega življenja, med skladateljevim bivanjem v Ameriki, ki se mu nikakor ni mogel privaditi. Delo je ostalo nedokončano, zato ga je po Bartokovi smrti dokončal prijatelj Tibor Serly.

Serly pa je bil tudi učenec Györgya Kurtága, čigar delo Movement za violo in orkester je nastalo med študijem na Lisztovi akademiji. Prvotno je bilo delo precej daljše in je vsebovalo tudi prvi del njegovega Koncerta za violo, vendar ga je skladatelj pozneje skrajšal. Kurtág sam priznava poleg očitnega Bartókovega vpliva tudi Brahmsov in Haydnov vpliv. Movement za violo in orkester je v interpretaciji Kim Kashakshian zanimivo in poslušanja vredno delo.

Paul Griffiths v svojem komentarju plošče vzpostavlja razne povezave med vsemi tremi skladatelji. Morda gre povzeti eno izmed njih, ki pravi, da je vse tri družila ne le narodnost, marveč tudi občutje, porojeno iz eksila. Bartók je moral delo dokončati v New Yorku, Kurtág ga je sicer napisal na Madžarskem, vendar le kot del Violinskega koncerta, Eötvös pa je prav tako zapustil Madžarsko in postal prebivalec Evrope.

Eötvösevo delo Replica je nastalo po naročilu Filarmonice della Scala di Milano, posvetil pa ga je interpretki Kim Kashakshian. V času, ko je Eötvös prejel naročilo, je končeval opero Tri sestre, zato je osnoval Replico kot postscriptum k operi. Delo je zasnovano kot dialog med solistko in orkestrom, pet viol občasno vstopa vanj, izpoje pa se s solistično »poslovilno« arijo.

Četudi ne gre za najbolj tipična ali znana dela treh skladateljev, je zgoščenka ena redkih predstavitev skladb za violo kot solistični inštrument, ki je toliko bolj vredna poslušanja zaradi nenavadne, osebne in virtuozne interpretacije Kim Kashakshian.

Marina Žlender