SIMENTERA

Cabo Verde En Serenata

Piranha/Nika, 2000

Skupina Simentera s Kapverdskih otokov je že leta 1996 nastopila na Drugi godbi in je torej našemu občinstvu dovolj znana. Z njo smo se celo srečali na začetku njihovega osvajanja sveta, takoj po izidu prvenca Raiz (1996), kajti šele za tem so Simentera ob Cesarii Evori postali ena najpomembnejših kapverdskih izvoznih kulturnih skupin. Leta 1998 so bili celo vključeni v kulturni del uradnega obiska kapverdskega premierja Carlosa Veige na Portugalskem in ob tem nastopili še na svetovni razstavi Expo v Lizboni.

Simentera je leta 1999 na Dunaju posnela in v Avstriji izdala svojo drugo ploščo Barro E Voz, najnovejša z naslovom Cabo Verde En Serenata pa je izšla pri nemški založbi Piranha.

Kot mnogim podobnim skupinah se torej tudi njim dogaja, da jih s precej bolj odprtimi rokami sprejemajo v tistih zahodnoevropskih državah, ki zgodovinsko niso obremenjene z osvajanjem njihovega dela sveta. Kapverdski otoki so bili od nekdaj pod močnim vplivom dveh dokaj različnih kultur – portugalske in zahodnoafriške obale. V tamkajšnjih mornah, coladerah in funanah je skrita vsa tragika priseljevanja in izseljevanja, ki se navzven kaže tudi v specifični kreolščini, spet mešanici zahodnoafriških jezikov in portugalščine.

Na plošči Cabo Verde En Serenata je petnajst skladb v kreolščini, s katerimi so napolnili kar 71 minut glasbe na zgoščenki. Na njej skupina ostaja zvesta melodiki in ritmom Kapverdskih otokov, ki so sicer znani po melanholiji. Vendar je to, kot so že leta 1996 zapisali v programu Druge godbe, »vesela melanholija«, ki jo glasbeniki pojejo z dušo. Vodja skupine Mario Lucio Sousa pravi še: »To petje ni žalostno. Če vas spravi k joku, je to jok za lepoto.« Čudovito večglasno petje in odlična glasbena spremljava še naprej ostajata odlika Simentere.

Marko Jenšterle